Kazalo
32 odnosi: Adonis, Afrodita, Ajak (mitologija), Apolon, Ares, Artemida, Atena, Atis, Demetra, Dioniz, Erida (boginja), Erinije, Had (grški bog), Harite, Heba, Hefajst, Helena (mitologija), Heraklej, Hermes, Hore, Kreta, Minojska doba, Minos, Mojre, Muza, Olimp, Oziris, Perzej, Plutos, Rea, Sistrum, Zevs.
- Boginje kmetijstva
- Boginje narave
- Boginje plodnosti
- Boginje podzemlja
- Boginje smrti
- Boginje uničenja
- Boginje življenja, smrti in ponovnega rojstva
- Grške boginje
- Letni časi
- Ugrabljeni ljudje
Adonis
Adonis, antična plastika, hrani Louvre, Pariz Adónis (Ádonis, iz severozahodno semitske besede 'A-D-N) je lik zahodnosemitskega izvora, kjer igra vodilno vlogo v številnih religijah misterijev, ki vključujejo grško mitologijo v helenistični dobi.
Poglej Perzefona in Adonis
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Perzefona in Afrodita
Ajak (mitologija)
Ajak in Telamon Ajak je v grški mitologiji smrtnik, sin Zevsa in Ajgine, ki je bil kralj na otoku Ajgina.
Poglej Perzefona in Ajak (mitologija)
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Perzefona in Apolon
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Perzefona in Ares
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Perzefona in Artemida
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Perzefona in Atena
Atis
Atis (starogrško, Atis) je legendarni lidijski kralj iz 2.
Poglej Perzefona in Atis
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Perzefona in Demetra
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Perzefona in Dioniz
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Perzefona in Erida (boginja)
Erinije
Erinije Erinije (gr. Ερινύες; erinyes v pomenu grmeče) so v grški mitologiji tri boginje maščevanja, ki imajo kače namesto las, ter strupene krvave solze.
Poglej Perzefona in Erinije
Had (grški bog)
Rimska kopija grškega kipa Hada iz 5. stoletja pr. n. št., ki jo hrani Palazzo Altemps (Museo Nazionale Romano) v Rimu Had (grško ᾍδης, Haidēs; Ἀΐδης, Aïdēstudi) tudi Pluton, Hades, Pluto, Dis, je v grški mitologiji bog podzemnega sveta.
Poglej Perzefona in Had (grški bog)
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Perzefona in Harite
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Perzefona in Heba
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Perzefona in Hefajst
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Perzefona in Helena (mitologija)
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Perzefona in Heraklej
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Perzefona in Hermes
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Perzefona in Hore
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Perzefona in Kreta
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Perzefona in Minojska doba
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Perzefona in Minos
Mojre
''Triumf smrti'' ali ''Tri usode'', flamska tapiserija, okoli 1515; od leve proti desni Atropa, Lahezis in Kloto Mojre so v grški mitologiji tri sestre, hčere Zevsa.
Poglej Perzefona in Mojre
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Perzefona in Muza
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Perzefona in Olimp
Oziris
Kipec Ozirisa Oziris je v staroegipčanski mitologiji bog mrtvih, plodnosti ter sodnik mrtvih v podzemlju.
Poglej Perzefona in Oziris
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Perzefona in Perzej
Plutos
Irene in Plut Plútos (latinsko Pluto, grško Plouton)je v grški mitologiji bog žitnih zalog in bogastva.
Poglej Perzefona in Plutos
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Perzefona in Rea
Sistrum
Sekhemski sistrum Sistrum (latinsko sistrum, mn. sistra) iz grškega σεῖστρον, kar pomeni "tisto, kar se trese", je glasbilo iz družine tolkal, povezano predvsem s Starim Egiptom.
Poglej Perzefona in Sistrum
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Perzefona in Zevs