Kazalo
95 odnosi: Afrodita, Afrodita Kalipigos, Afrodita Knidska, Alžirija, Amor, Ank Marcij, Antična Kartagina, Antonio Canova, Astarta, Aventinski grič, Čepeča Venera, Baal, Baalbek, Bog, Chatsworth House, Circus Maximus, Cloaca Maxima, Druga punska vojna, Dumuzi, Eneida, Enej, Epikurejstvo, Eskvilinska Venera, Fortuna, Freska, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Giovanni Boccaccio, Grška mitologija, Hadrijan, Haruspex, Hera, Ištar, Indoarijski jeziki, Indoevropski prajezik, Interpretatio graeca, Jacques-Louis David, Julijsko-klavdijska rodbina, Junona, Jupiter (mitologija), Juventas, Kapitolska Venera, Kibela, Libacija, Lukrecij, Magna Graecia, Mars (mitologija), Marsovo polje, Rim, Medičejska Venera, Mesapijščina, ... Razširi indeks (45 več) »
- Boginje ljubezni in poželenja
- Boginje matere
- Boginje miru
- Boginje plodnosti
- Boginje sreče
- Rimske boginje
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Venera (mitologija) in Afrodita
Afrodita Kalipigos
Afrodita Kalipigos, znana tudi kot Venera Kalipigos (grško Ἀφροδίτη Καλλίπυγος), dobesedno pomeni Venera (ali Afrodita) z lepo zadnjico), je star rimski marmorni kip, za katerega mislijo, da je kopija starejšega grškega izvirnika.
Poglej Venera (mitologija) in Afrodita Kalipigos
Afrodita Knidska
Afrodita Knidska je bila eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparja Praksitela iz Aten (4. stoletje pr. n. št.). Ta kip in njegove kopije se pogosto imenujejo Venus pudica (sramežljiva Venera), ker si z desno roko pokriva golo sramnico.
Poglej Venera (mitologija) in Afrodita Knidska
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Venera (mitologija) in Alžirija
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Venera (mitologija) in Amor
Ank Marcij
Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.
Poglej Venera (mitologija) in Ank Marcij
Antična Kartagina
Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.
Poglej Venera (mitologija) in Antična Kartagina
Antonio Canova
Antonio Canova, beneški kipar, *1. november 1757, Possagno, † 13. oktober 1822, Benetke.
Poglej Venera (mitologija) in Antonio Canova
Astarta
Kip Astarte Astarta, (feničansko Aštart, hebrejsko Aštorth, armensko Atar) je v zahodno semitski mitologiji velika boginja in boginja plodnosti zahodno-semitskih narodov.
Poglej Venera (mitologija) in Astarta
Aventinski grič
Aventinski grič (/ˈævɪntaɪn, -tɪn/; latinsko Collis Aventinus; italijansko Aventino) je eden od sedmih gričev, na katerih je bil zgrajen stari Rim.
Poglej Venera (mitologija) in Aventinski grič
Čepeča Venera
Čepeča Venera je helenistični model Venere, zasačene pri kopanju.
Poglej Venera (mitologija) in Čepeča Venera
Baal
Kip Baala Baal je semitski naziv, ki pomeni gospod.
Poglej Venera (mitologija) in Baal
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Venera (mitologija) in Baalbek
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Venera (mitologija) in Bog
Chatsworth House
Chatsworth House (2007) Chatsworth House je angleški podeželski dvorec in leži okoli 5 km severozahodno od Bakewella v Derbyshireu, Anglija.
Poglej Venera (mitologija) in Chatsworth House
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Venera (mitologija) in Circus Maximus
Cloaca Maxima
Cloaca Maxima (italijansko Cloaca Massima) je eden prvih kanalizacijskih sistemov na svetu.
Poglej Venera (mitologija) in Cloaca Maxima
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Venera (mitologija) in Druga punska vojna
Dumuzi
Dumuzi, kasneje znan kot Tammuz, je bil mezopotamski bog, povezan s pastirji in prvi mož boginje Inane, kasneje znane kot Ištar.
Poglej Venera (mitologija) in Dumuzi
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Venera (mitologija) in Eneida
Enej
Enej je moško osebno ime.
Poglej Venera (mitologija) in Enej
Epikurejstvo
Epikurejstvo je filozofski nazor, ki je oprt na filozofski nauk starogrškega filozofa Epikurja, po katerem se svetovi in živa bitja rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov.
Poglej Venera (mitologija) in Epikurejstvo
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Venera (mitologija) in Eskvilinska Venera
Fortuna
Albrecht Dürer ''Fortuna'' (1502) Fortuna (Fortuna; sreča, usoda) je v rimski mitologiji boginja usode, naključja, sreče in izobilja, boginja mati in zaščitnica oseb, skupnosti, krajev in dogodkov.
Poglej Venera (mitologija) in Fortuna
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Venera (mitologija) in Freska
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Venera (mitologija) in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Venera (mitologija) in Gaj Julij Cezar
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Venera (mitologija) in Giovanni Boccaccio
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Venera (mitologija) in Grška mitologija
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Venera (mitologija) in Hadrijan
Haruspex
Haruspex (množina Haruspices) so bili etruščanski in rimski duhovniki, ki so iz drobovine žrtvenih živali ali iz predmetov, ki jih je zadela strela, napovedovali prihodnost.
Poglej Venera (mitologija) in Haruspex
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Venera (mitologija) in Hera
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Venera (mitologija) in Ištar
Indoarijski jeziki
Izvor indoarijskih jezikov. Indoarijski ali indijski jeziki so glavna jezikovna družina v Južni Aziji (ali na Indijski podcelini).
Poglej Venera (mitologija) in Indoarijski jeziki
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Venera (mitologija) in Indoevropski prajezik
Interpretatio graeca
Interpretatio graeca (latinsko 'grški prevod') ali »interpretacija s pomočjo grščine « je diskurz, ki se uporablja za razlago ali poskus razumevanja mitologije in religije drugih kultur; primerjalna metodologija, ki uporablja starogrške verske koncepte in prakse, božanstva in mite, enakovredne in skupne značilnosti.
Poglej Venera (mitologija) in Interpretatio graeca
Jacques-Louis David
Jacques-Louis David (francosko), francoski slikar, * 30. avgust 1748, Pariz, Francija, † 29. december 1825, Bruselj, Kraljevina Združene Nizozemske (zdaj Belgija).
Poglej Venera (mitologija) in Jacques-Louis David
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Venera (mitologija) in Julijsko-klavdijska rodbina
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Venera (mitologija) in Junona
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Venera (mitologija) in Jupiter (mitologija)
Juventas
Juventas (latinsko Iuventas) je bila v rimski mitologiji boginja mladostne moči.
Poglej Venera (mitologija) in Juventas
Kapitolska Venera
Kapitolska Venera je tip kipa Venere, natančneje ena od več vrst Venus Pudica ('skromna Venera') (druge so tip Medičejska Venera), med katerimi obstaja več primerov.
Poglej Venera (mitologija) in Kapitolska Venera
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Venera (mitologija) in Kibela
Libacija
Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.
Poglej Venera (mitologija) in Libacija
Lukrecij
Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo.
Poglej Venera (mitologija) in Lukrecij
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Venera (mitologija) in Magna Graecia
Mars (mitologija)
Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.
Poglej Venera (mitologija) in Mars (mitologija)
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Venera (mitologija) in Marsovo polje, Rim
Medičejska Venera
Medičejska Venera je helenistična marmorna skulptura, visoka 1,53 metra, ki prikazuje grško boginjo ljubezni Afrodito.
Poglej Venera (mitologija) in Medičejska Venera
Mesapijščina
Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Poglej Venera (mitologija) in Mesapijščina
Miloška Venera
Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.
Poglej Venera (mitologija) in Miloška Venera
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Venera (mitologija) in Mozaik
Okrasni pridevek
Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.
Poglej Venera (mitologija) in Okrasni pridevek
Olympia (Manet)
Olympia je slika Édouarda Maneta, ki je bila prvič razstavljena na Pariškem salonu leta 1865 in prikazuje golo žensko (»Olimpijo«), ki leži na postelji in ji služabnica prinaša cvetje.
Poglej Venera (mitologija) in Olympia (Manet)
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Poglej Venera (mitologija) in Petek
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Venera (mitologija) in Peter Paul Rubens
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Venera (mitologija) in Plinij starejši
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Venera (mitologija) in Pompej Veliki
Pompejevo gledališče
Pompejevo gledališče (lat. Theatrum Pompeii, italijansko Teatro di Pompeo) je bila zgradba v antičnem Rimu, ki jo je v drugi polovici Rimske republike zgradil Pompej Veliki (Gnej Pompej Magn).
Poglej Venera (mitologija) in Pompejevo gledališče
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Venera (mitologija) in Pompeji
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Venera (mitologija) in Pontifex maximus
Pozzuoli
Pozzuoli je mesto in občina Metropolitanskega mesta Neapelj v italijanski deželi Kampanija.
Poglej Venera (mitologija) in Pozzuoli
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Venera (mitologija) in Praksitel
Prešuštvo (roman)
Roman Darka Žlebnika Prešuštvo, ki je izšel pri Študentski založbi leta 1999, kot glavno temo izpostavi nezvestobo.
Poglej Venera (mitologija) in Prešuštvo (roman)
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Venera (mitologija) in Publij Ovidij Naso
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Venera (mitologija) in Renesančna umetnost
Richard Wagner
Richard Wagner, nemški operni skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent *22. maj 1813, Leipzig, Nemčija, † 13. februar 1883, Benetke, Italija.
Poglej Venera (mitologija) in Richard Wagner
Rimska književnost
Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska književnost
Rimska kolonija
Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska kolonija
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska mitologija
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska republika
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska umetnost
Rojstvo Venere (Botticelli)
Rojstvo Venere (italijansko: Nascita di Venere) je slika italijanskega umetnika Sandra Botticellija, verjetno narejena sredi 1480-ih.
Poglej Venera (mitologija) in Rojstvo Venere (Botticelli)
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Venera (mitologija) in Romul
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Venera (mitologija) in Sabinci
Samniti
Tirenskega morja Samniti ali Sabeli (latinsko) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Poglej Venera (mitologija) in Samniti
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Venera (mitologija) in Sirakuze
Speča Venera (Giorgione)
Speča Venera (italijansko: Venere dormiente), znana tudi kot Dresdenska Venera (Venere di Dresda), je slika, ki jo tradicionalno pripisujejo italijanskemu renesančnemu slikarju Giorgioneju, čeprav se že dolgo misli, da jo je Tizian dokončal po Giorgionejevi smrti leta 1510.
Poglej Venera (mitologija) in Speča Venera (Giorgione)
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Venera (mitologija) in Starorimska civilizacija
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Venera (mitologija) in Sula
Tempelj Venere Genetrix
Tempelj Venere Genetrix (latinsko: Templum Veneris Genetricis) je uničen tempelj na Cezarjevem forumu v Rimu, posvečen rimski boginji Veneri Genetrix, ustanovni boginji julijanskega rodbine.
Poglej Venera (mitologija) in Tempelj Venere Genetrix
Tempelj Venere in Rome
Tempelj Venere in Rome (latinsko Templum Veneris et Romae) naj bi bil največji tempelj v antičnem Rimu.
Poglej Venera (mitologija) in Tempelj Venere in Rome
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Venera (mitologija) in Tizian
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Venera (mitologija) in Troja
Urbinska Venera
Urbinska Venera (italijansko Venere di Urbino, znana tudi kot Naslanjajoča Venera) je oljna slika italijanskega slikarja Tiziana, za katero se zdi, da je bila začeta leta 1532 ali 1534 in je bila morda dokončana leta 1534, vendar ni bila prodana do leta 1538.
Poglej Venera (mitologija) in Urbinska Venera
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Venera (mitologija) in Venera
Venera Anadiomena
Venera Anadiomena (starogrščina Ἀφροδίτη Ἀναδυομένη; ἀναδυομένη, anadyoménē, pomeni 'dvigati se' - Venera se dviga iz morja; Aphrodite Anadyomene so uporabljali nekateri pisci raje zaradi doslednosti) je ena od ikoničnih upodobitev boginje Venere (Afrodite), ki je bila znana po zelo občudovani Apelovi sliki, ki je danes izgubljena, a opisana v Plinijevi Naturalis Historia, z anekdoto, da je veliki Apel za svoj model zaposlil Campaspejo, ljubico Aleksandra Velikega.
Poglej Venera (mitologija) in Venera Anadiomena
Venera Genetrix (kip)
Venera Genetrix je kiparski tip, ki prikazuje rimsko boginjo Venero v njenem vidiku Genetrix (Venera mati - ustanoviteljica družine), saj jo je počastila rimska Julijsko-klavdijska rodbina, ki jo je označila za svojo prednico.
Poglej Venera (mitologija) in Venera Genetrix (kip)
Venera pred ogledalom
Venera pred ogledalom, ali Rokeby Venera (/ˈroʊkbi/ ROHK-čebela; znana tudi kot Venerina toaleta, Venera in Kupid) je slika Diega Velázqueza, vodilnega umetnika španske zlate dobe.
Poglej Venera (mitologija) in Venera pred ogledalom
Venera z ogledalom (Tizian)
Venera z ogledalom (ok. 1555) je Tizianova slika, ki je zdaj v Narodni galeriji umetnosti v Washingtonu, D. C., in velja za enega od vrhuncev zbirke.
Poglej Venera (mitologija) in Venera z ogledalom (Tizian)
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Venera (mitologija) in Vergilij
Via sacra
Via Sacra (latinsko Via Sacra) je bila glavna ulica antičnega Rima, ki je vodila od vrha Kapitolskega griča skozi nekatere najpomembnejše religiozne dele foruma (kjer je bila to najširša ulica), v Kolosej.
Poglej Venera (mitologija) in Via sacra
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Venera (mitologija) in Vitruvij
Vulkan (mitologija)
Kip Vulkana Vulkan je bog ognja v rimski mitologiji.
Poglej Venera (mitologija) in Vulkan (mitologija)
Willendorfska Venera
Willendorfska Venera je znana kot ženska iz Willendorfa.
Poglej Venera (mitologija) in Willendorfska Venera
Glej tudi
Boginje ljubezni in poželenja
Boginje matere
Boginje miru
Boginje plodnosti
Boginje sreče
Rimske boginje
Prav tako znan kot Venera (boginja).