Kazalo
71 odnosi: Afrodita, Amor, Apolon v Vulkanovi kovačnici, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Ava Gardner, Ženska figura (Giambologna), Čaščenje Venere, Baalbek, Baker, Beneška renesansa, Circus Maximus, Deviški pas, Didona, Diona, Družbena ureditev v antičnem Rimu, Dvanajst bogov Olimpa, Dzydzilelya, Eneida, Enej (mitologija), Erice, Eros, Eskvilinska Venera, Etruščanska mitologija, Felix Austria, Gaj Julij Cezar, Ištar, Inana, Kapitolska Venera, Kupid in Psihe, L'Argia, Ljubezni bogov, Muholovka, Oltar Domcija Ahenobarba, Pantelleria, Papež Aleksander VI., Papež Julij II., Papež Leon X., Papež Telesfor, Parisova sodba (Rubens), Pax Austriaca, Pot bogov, Povišanje svetega Križa, Prostitucija, Rimska Dakija, Rimska mitologija, Rimski triumf, Roma (mitologija), Scachs d'amor, Seznam verskih vsebin, ... Razširi indeks (21 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Venera (mitologija) in Afrodita
Amor
Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.
Poglej Venera (mitologija) in Amor
Apolon v Vulkanovi kovačnici
Apolon v Vulkanovi kovačnici, včasih imenovan tudi Vulkanova kovačnica, je oljna slika Diega Velázqueza, dokončana po njegovem prvem obisku Italije leta 1629.
Poglej Venera (mitologija) in Apolon v Vulkanovi kovačnici
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Poglej Venera (mitologija) in Astrološki simboli
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Venera (mitologija) in Astronomski simbol
Ava Gardner
Ava Lavinia Gardner, ameriška igralka in pevka, * 24. december 1922, Grabtown, Severna Karolina, † 25. januar 1990, London.
Poglej Venera (mitologija) in Ava Gardner
Ženska figura (Giambologna)
Ženska figura je marmornat kip v skoraj v naravni velikosti, flamskega kiparja Giambologne iz 16.
Poglej Venera (mitologija) in Ženska figura (Giambologna)
Čaščenje Venere
Čaščenje Venere je slika olje na platnu italijanskega renesančnega umetnika Tiziana, dokončana med letoma 1518 in 1519, shranjena v muzeju Prado v Madridu v Španiji.
Poglej Venera (mitologija) in Čaščenje Venere
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Venera (mitologija) in Baalbek
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Venera (mitologija) in Baker
Beneška renesansa
Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.
Poglej Venera (mitologija) in Beneška renesansa
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Venera (mitologija) in Circus Maximus
Deviški pas
Skica deviškega pasu Moški in ženski deviški pas Deviški pas (imenovan tudi Venerin ali florentinski pas) je priprava, ki so si je domislili v poznem srednjem veku, namenjena zavarovanju ženske kreposti.
Poglej Venera (mitologija) in Deviški pas
Didona
''Smrt Didone'', Heinrich Friedrich Füger Didona, tudi Dido ter Elisa, je bila mitološka ustanoviteljica Kartagine in njena prva kraljica.
Poglej Venera (mitologija) in Didona
Diona
Diona na kovancu Diona (/daɪˈoʊniː/; She-Zeus ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon.
Poglej Venera (mitologija) in Diona
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Poglej Venera (mitologija) in Družbena ureditev v antičnem Rimu
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Venera (mitologija) in Dvanajst bogov Olimpa
Dzydzilelya
Dzydzilelya, Dzidzilelja ali Dzidzileyla je bila po Janu Długoszu poganska boginja poljskih Slovanov, ki jo je Długosz poistovetil z rimsko Venero.
Poglej Venera (mitologija) in Dzydzilelya
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Venera (mitologija) in Eneida
Enej (mitologija)
V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).
Poglej Venera (mitologija) in Enej (mitologija)
Erice
Erice (sicilijansko Èrici) je zgodovinsko mesto in občina v pokrajini Trapani na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Venera (mitologija) in Erice
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Venera (mitologija) in Eros
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Venera (mitologija) in Eskvilinska Venera
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Venera (mitologija) in Etruščanska mitologija
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Venera (mitologija) in Felix Austria
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Venera (mitologija) in Gaj Julij Cezar
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Venera (mitologija) in Ištar
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Venera (mitologija) in Inana
Kapitolska Venera
Kapitolska Venera je tip kipa Venere, natančneje ena od več vrst Venus Pudica ('skromna Venera') (druge so tip Medičejska Venera), med katerimi obstaja več primerov.
Poglej Venera (mitologija) in Kapitolska Venera
Kupid in Psihe
Kupid in Psihe je zgodba, ki izvira iz Metamorfoz (imenovana tudi Asinus aureus, edini antični rimski roman v latinščini, ki je v celoti preživel), ki jo je v 2.
Poglej Venera (mitologija) in Kupid in Psihe
L'Argia
L'Argia je opera skladatelja Antonia Cestija in libretista Giovannija Filippa Apollonija.
Poglej Venera (mitologija) in L'Argia
Ljubezni bogov
Ljubezni bogov je monumentalen cikel fresk, ki ga je dokončal bolonjski umetnik Annibale Carracci in njegova delavnica v galeriji Farnese, ki je v zahodnem krilu palače Farnese, danes francoskega veleposlaništva v Rimu.
Poglej Venera (mitologija) in Ljubezni bogov
Muholovka
Muholovka (znanstveno ime Dionaea muscipula) je mesojeda rastlina, ki uspeva v tleh, revnih s hranljivimi snovmi, kot so mokrišča.
Poglej Venera (mitologija) in Muholovka
Oltar Domcija Ahenobarba
Oltar Domicija Ahenobarba (italijansko Ara di Domizio Enobarbo), ki ga imenujemo tudi Kiparska skupina baze Domicija Ahenobarba, je serija štirih kiparskih marmornih plošč, ki so verjetno krasile bazo, ki je podpirala kultne kipe v celi Neptunovega templja v Rimu na Marsovem polju.
Poglej Venera (mitologija) in Oltar Domcija Ahenobarba
Pantelleria
Pantelleria (sicilsko Pantiddirìa, antična Cossyra malteško Qawsra, danes Pantellerija, starogrško Kossyra, Κοσσύρα, arabsko بنت الرياح Bint al-Riyāḥ) je italijanski otok v Sicilskem prelivu v Sredozemskem morju, podobno kot Lampedusa.
Poglej Venera (mitologija) in Pantelleria
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Venera (mitologija) in Papež Aleksander VI.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Venera (mitologija) in Papež Julij II.
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Venera (mitologija) in Papež Leon X.
Papež Telesfor
Sveti Telesfor, papež in mučenec Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Kalabrija, (Italija - Rimsko cesarstvo); † okoli 137, Rim.
Poglej Venera (mitologija) in Papež Telesfor
Parisova sodba (Rubens)
Parisova sodba je ena od številnih slik, ki jih je naslikal Peter Paul Rubens, ki se ne ujemajo z 22 upodobitvami teme, pripisane Lucasu Cranachu starejšemu.
Poglej Venera (mitologija) in Parisova sodba (Rubens)
Pax Austriaca
Izraz pax austriaca, včasih pax habsburgica, slovensko avstrijski mir ali habsburški mir, opisuje osnovno cesarsko usmeritev Habsburžanov.
Poglej Venera (mitologija) in Pax Austriaca
Pot bogov
Pót bogôv je pohodniška pot, ki povezuje Bologno in Firence skozi Apenine.
Poglej Venera (mitologija) in Pot bogov
Povišanje svetega Križa
Povišanje svetega Križa je krščanski praznik, ki ga Pravoslavna in Katoliška cerkev praznuje 14.
Poglej Venera (mitologija) in Povišanje svetega Križa
Prostitucija
Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.
Poglej Venera (mitologija) in Prostitucija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska Dakija
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Venera (mitologija) in Rimska mitologija
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Venera (mitologija) in Rimski triumf
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Venera (mitologija) in Roma (mitologija)
Scachs d'amor
Prva stran rokopisa Scachs d'amor (valencijsko za Šah ljubezni), s celim naslovom Hobra intitulada scachs d'amor feta per don Francí de Castellví e Narcis Vinyoles e mossèn Fenollar, je ime pesmi, ki so jo napisali Francesc de Castellví, Bernat Fenollar in Narcís de Vinyoles ter je bila objavljena proti koncu 15.
Poglej Venera (mitologija) in Scachs d'amor
Seznam verskih vsebin
Seznam verskih vsebin skuša naštevati članke, povezani z vero, verstvi in mitologijo.
Poglej Venera (mitologija) in Seznam verskih vsebin
Skrinja iz Verolija
Skrinja iz Verolija je skrinja, izdelana v Konstantinoplu (zdaj Carigrad) v poznem 10.
Poglej Venera (mitologija) in Skrinja iz Verolija
Skrivno srečanje
Skrivno srečanje (francosko: Le rendez-vous) je slika francoskega rokokojskega slikarja Jeana-Honoréja Fragonarda, ki je nastala kot ena od serije štirih, med letoma 1771–72 z naslovom Napredovanje ljubezni (Les Progrès de l'amour).
Poglej Venera (mitologija) in Skrivno srečanje
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Venera (mitologija) in Spanheimi
Speča Ariadna
Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.
Poglej Venera (mitologija) in Speča Ariadna
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Venera (mitologija) in Split
Stolpna ura, Sighișoara
Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.
Poglej Venera (mitologija) in Stolpna ura, Sighișoara
Sveta in posvetna ljubezen
Sveta in posvetna ljubezen (Amor Sacro e Amor Profano) je Tizianova oljna slika, verjetno naslikana leta 1514, na začetku njegove kariere.
Poglej Venera (mitologija) in Sveta in posvetna ljubezen
Testenine
Različne ročno izdelane testenine Testenine so glavne sestavine za številne italijanske jedi in simbol italijanske kuhinje.
Poglej Venera (mitologija) in Testenine
Urbinska Venera
Urbinska Venera (italijansko Venere di Urbino, znana tudi kot Naslanjajoča Venera) je oljna slika italijanskega slikarja Tiziana, za katero se zdi, da je bila začeta leta 1532 ali 1534 in je bila morda dokončana leta 1534, vendar ni bila prodana do leta 1538.
Poglej Venera (mitologija) in Urbinska Venera
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Venera (mitologija) in Venera
Venera (razločitev)
Venera je lahko.
Poglej Venera (mitologija) in Venera (razločitev)
Venera Anadiomena
Venera Anadiomena (starogrščina Ἀφροδίτη Ἀναδυομένη; ἀναδυομένη, anadyoménē, pomeni 'dvigati se' - Venera se dviga iz morja; Aphrodite Anadyomene so uporabljali nekateri pisci raje zaradi doslednosti) je ena od ikoničnih upodobitev boginje Venere (Afrodite), ki je bila znana po zelo občudovani Apelovi sliki, ki je danes izgubljena, a opisana v Plinijevi Naturalis Historia, z anekdoto, da je veliki Apel za svoj model zaposlil Campaspejo, ljubico Aleksandra Velikega.
Poglej Venera (mitologija) in Venera Anadiomena
Venera Genetrix (kip)
Venera Genetrix je kiparski tip, ki prikazuje rimsko boginjo Venero v njenem vidiku Genetrix (Venera mati - ustanoviteljica družine), saj jo je počastila rimska Julijsko-klavdijska rodbina, ki jo je označila za svojo prednico.
Poglej Venera (mitologija) in Venera Genetrix (kip)
Venera in Mars (Botticelli)
Venera in Mars (italijansko Venere e Marte) je panelna slika italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija iz leta 1485.
Poglej Venera (mitologija) in Venera in Mars (Botticelli)
Venera pred ogledalom
Venera pred ogledalom, ali Rokeby Venera (/ˈroʊkbi/ ROHK-čebela; znana tudi kot Venerina toaleta, Venera in Kupid) je slika Diega Velázqueza, vodilnega umetnika španske zlate dobe.
Poglej Venera (mitologija) in Venera pred ogledalom
Venerin učinek
Venerin učinek je pojav v psihologiji zaznavanja, poimenovan po različnih slikah Venere, ki gleda v ogledalo, kot so Venera pred ogledalom Diega Velázqueza, Tizianova Venera z ogledalom in Veronesejeva Venera z ogledalom.
Poglej Venera (mitologija) in Venerin učinek
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Venera (mitologija) in Vezuv
Volubilis
Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.
Poglej Venera (mitologija) in Volubilis
Vrtovi Kraljeve palače, Aranjuez
Vrtovi Kraljeve palače v Aranjuezu so številne gozdne in urejene parkovne površine, okrašene s številnimi vodnjaki in kipi, in se nahajajo ob reki Tajo in kraljevi palači Aranjuez, Španija.
Poglej Venera (mitologija) in Vrtovi Kraljeve palače, Aranjuez
Warrenova čaša
Warrenova čaša je antična rimska srebrna čaša za pitje, okrašena v reliefom, z dvema slikama moških istospolnih dejanj.
Poglej Venera (mitologija) in Warrenova čaša
18. avgust
18.
Poglej Venera (mitologija) in 18. avgust
Prav tako znan kot Venera (boginja).