Kazalo
96 odnosi: Akrolit, Akvadukt, Segovia, Aleksandrov mozaik, Antična rimska keramika, Antični Korint, Antični Rim, Ara Pacis Augustae, Avgust pri Prvih vratih, Čaše v okovju, Bazilika San Vitale, Bizanc, Bizantinska umetnost, Chiaroscúro, Dioklecijanove terme, Domus Aurea, Egipt (rimska provinca), Enkavstika, Etruščani, Fajumski portreti, Fidija, Filippo Brunelleschi, Forum, Freska, Friz, Gaj Julij Cezar, Gemma Augustea, Gonzagova kameja, Govornik (kip), Graviranje, Hagija Sofija, Ikonografija, Insula (zgradba), Jožef Flavij, Justinijan I., Kameja, Kapitolski Brut, Karakalove terme, Kiparstvo, Kolosej, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Konstantinov kolos, Konstantinov slavolok, Rim, Konzulski diptih, Kupola, Lizip, Lok (arhitektura), Maksencijeva bazilika, Mark Avrelij, Mavzolej, ... Razširi indeks (46 več) »
Akrolit
Doprsni kip Antinous Mondragone, akrolit kultne podobe božanskega Antinousa Konstantinova glava; bel marmor, opeka, les, pozlačen bron; Rim, Kapitolski Muzeji Akrolit (iz grških Akros.
Poglej Rimska umetnost in Akrolit
Akvadukt, Segovia
Akvadukt v Segovii (ali natančneje 'vodovodni most') je del rimskega vodovodnega sistema in eden od najbolj pomembnih in najbolje ohranjenih antičnih spomenikov na Iberskem polotoku.
Poglej Rimska umetnost in Akvadukt, Segovia
Aleksandrov mozaik
Aleksandrov mozaik, ki sega v okoli leta 100 pr.
Poglej Rimska umetnost in Aleksandrov mozaik
Antična rimska keramika
Keramika je bila v obdobju starorimske civilizacije proizvedena v ogromnih količinah, večinoma za uporabne namene.
Poglej Rimska umetnost in Antična rimska keramika
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Rimska umetnost in Antični Korint
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej Rimska umetnost in Antični Rim
Ara Pacis Augustae
Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.
Poglej Rimska umetnost in Ara Pacis Augustae
Avgust pri Prvih vratih
Avgust pri Prvih vratih (italijansko: Augusto di Prima Porta) je 2,3 m Hugh Honour and J. He was the first emperor Fleming, (2009) A World History of Art.
Poglej Rimska umetnost in Avgust pri Prvih vratih
Čaše v okovju
Čaša v okovju, tudi diatretum (množina diatreta) ali mrežasta čaša je vrsta luksuznega pozno rimskega stekla, ki ga najdemo iz približno 4.
Poglej Rimska umetnost in Čaše v okovju
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Rimska umetnost in Bazilika San Vitale
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Rimska umetnost in Bizanc
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Rimska umetnost in Bizantinska umetnost
Chiaroscúro
Caravaggio, ''Sveti Janez Krstnik'', 1604, olje na platnu, 172,5 x 104,5 cm, Muzej umetnosti Nelson-Atkins, Kansas City, Missouri Chiaroscúro (Chiaro-scuro, svetlo-temno, claire-obscure) je italijanski izraz za posebno zgodovinsko razvit način uporabe likovnega elementa »svetlo-temno«, s katerim označujemo v slikarstvu igro in uravnoteženost kontrastov med svetlobo in senco; tehnika prikazovanja v likovni umetnosti, ko svetloba postopno prehaja v senco v želji da se ustvari iluzija tridimenzionalnih predmetov v prostoru.
Poglej Rimska umetnost in Chiaroscúro
Dioklecijanove terme
Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.
Poglej Rimska umetnost in Dioklecijanove terme
Domus Aurea
Domus Aurea (latinsko za 'Zlata hiša') je bila ogromna krajinsko urejena palača, ki jo je cesar Neron zgradil v središču starega Rima po velikem požaru leta 64., ki je uničil velik del mesta in plemiške vile na Palatinskem griču.
Poglej Rimska umetnost in Domus Aurea
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Rimska umetnost in Egipt (rimska provinca)
Enkavstika
Enkavstika je slikarska tehnika, znana tudi kot slikanje z vročim voskom, pri čemer se uporablja ogrevan čebelji vosek, ki so mu dodani barvni pigmenti, ki so odporni na temperaturo (kadmium za rumene in rdeče tone, oker, caput mortum, naravna umbra, kromoksid zelena, kobalt, ultramarin in mars črna).
Poglej Rimska umetnost in Enkavstika
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Rimska umetnost in Etruščani
Fajumski portreti
Fajumski portreti ali Portreti fajumskih mumij je sodoben izraz za naturalistične portrete na lesenih ploščah, pritrjenih na mumije iz višjega družbenega razreda iz rimskega Egipta.
Poglej Rimska umetnost in Fajumski portreti
Fidija
Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.
Poglej Rimska umetnost in Fidija
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Poglej Rimska umetnost in Filippo Brunelleschi
Forum
Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.
Poglej Rimska umetnost in Forum
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Rimska umetnost in Freska
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Rimska umetnost in Friz
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Rimska umetnost in Gaj Julij Cezar
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Rimska umetnost in Gemma Augustea
Gonzagova kameja
Gonzagova kameja je helenistični gravirano gemo.
Poglej Rimska umetnost in Gonzagova kameja
Govornik (kip)
Govornik je bronast kip, znan tudi kot L 'Arringatore (italijanščina) ali Aulus Metellus (latinščina), Aule Meteli (etruščansko).
Poglej Rimska umetnost in Govornik (kip)
Graviranje
Graviranje je praksa vrezovanja motiva na trdo, navadno ravno površino z rezanjem utorov z rezilom.
Poglej Rimska umetnost in Graviranje
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Rimska umetnost in Hagija Sofija
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Rimska umetnost in Ikonografija
Insula (zgradba)
V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).
Poglej Rimska umetnost in Insula (zgradba)
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Rimska umetnost in Jožef Flavij
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Rimska umetnost in Justinijan I.
Kameja
Kameja, s tujko cameo, je obrtna ali umetniška tehnika, oziroma izdelek v tej tehniki.
Poglej Rimska umetnost in Kameja
Kapitolski Brut
Kapitolski Brut je antični rimski bronast doprsni kip, ki ga na splošno predstavljajo kot rimskega konzula Lucija Junija Bruta (umrl 509 pr. n. št.), običajno datiran na konec 4.
Poglej Rimska umetnost in Kapitolski Brut
Karakalove terme
Karakalove terme (italijansko Terme di Caracalla) v Rimu, Italija, so bile druge največje mestno kopališče ali terme v Rimu,, ki so bile verjetno zgrajene med leti 212 (ali 211) in 216/217, v času vladavine cesarja Septimija Severa in Karakale.
Poglej Rimska umetnost in Karakalove terme
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Rimska umetnost in Kiparstvo
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Rimska umetnost in Kolosej
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Rimska umetnost in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Rimska umetnost in Konstantinopel
Konstantinov kolos
Konstantinov kolos (italijansko: Statua Colossale di Costantino I) je bil velik akrolitski kip poznega rimskega cesarja Konstantina Velikega (ok. 280–337), ki je nekoč zasedal zahodno apsido Maksencijeve bazilike pri Forumu Romanumu v Rimu.
Poglej Rimska umetnost in Konstantinov kolos
Konstantinov slavolok, Rim
Konstantinov slavolok (italijansko: Arco di Costantino) je slavolok v Rimu, ki stoji med Kolosejem in Palatinskim gričem.
Poglej Rimska umetnost in Konstantinov slavolok, Rim
Konzulski diptih
V pozni antiki je bil konzulski diptih tip diptiha, namenjen kot luksuzen komemorativni predmet.
Poglej Rimska umetnost in Konzulski diptih
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Rimska umetnost in Kupola
Lizip
Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.
Poglej Rimska umetnost in Lizip
Lok (arhitektura)
Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.
Poglej Rimska umetnost in Lok (arhitektura)
Maksencijeva bazilika
Maksencijeva in Konstantinova bazilika (italijansko Basilica di Massenzio), včasih znana kot bazilika Nova ali Maksencijeva bazilika, je starodavna stavba v Rimskem forumu v Rimu, Italija.
Poglej Rimska umetnost in Maksencijeva bazilika
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Rimska umetnost in Mark Avrelij
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Rimska umetnost in Mavzolej
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Rimska umetnost in Mozaik
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Rimska umetnost in Neron
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Rimska umetnost in Neronov kolos
Nilski mozaik iz Palestrine
Nilski mozaik iz Palestrine. Nilski mozaik iz Palestrine ali Palestrinski mozaik je mozaik iz poznega obdobja helenizma, ki prikazuje Nil pri prehodu od Modrega Nila v Sredozemsko morje.
Poglej Rimska umetnost in Nilski mozaik iz Palestrine
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Rimska umetnost in Odiseja
Orfejevi mozaiki
Orfejeve mozaike najdemo po celotnem Rimskem cesarstvu, običajno v velikih rimskih vilah.
Poglej Rimska umetnost in Orfejevi mozaiki
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Rimska umetnost in Panteon, Rim
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Rimska umetnost in Plinij starejši
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Rimska umetnost in Pompej Veliki
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Rimska umetnost in Pompeji
Pompejski slog
Pompejski slogi predstavljajo štiri obdobja, po katerih razlikujemo antično rimsko stensko slikarstvo.
Poglej Rimska umetnost in Pompejski slog
Pont du Gard
Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes).
Poglej Rimska umetnost in Pont du Gard
Portlandska vaza
Portlandska vaza je rimska vaza iz kameja stekla, ki je datirana med leto 1 in 25, čeprav imajo starejši datumi pred našim štetjem nekaj znanstvene podpore.
Poglej Rimska umetnost in Portlandska vaza
Portret štirih tetrarhov
Portret štirih tetrarhov je kiparska skupina s štirimi rimskimi cesarji iz leta 300 n. št..
Poglej Rimska umetnost in Portret štirih tetrarhov
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Rimska umetnost in Praksitel
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Rimska umetnost in Ravena
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Rimska umetnost in Relief (umetnost)
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Rimska umetnost in Renesančna umetnost
Rimska arhitektura
Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.
Poglej Rimska umetnost in Rimska arhitektura
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Rimska umetnost in Rimski akvadukt
Rimski beton
Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.
Poglej Rimska umetnost in Rimski beton
Rimski forum
Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.
Poglej Rimska umetnost in Rimski forum
Rimski mozaik
Rimski mozaik je mozaik, izdelan v rimskem obdobju, v celotni Rimski republiki in poznejšem cesarstvu.
Poglej Rimska umetnost in Rimski mozaik
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rimska umetnost in Rimsko cesarstvo
Rimsko kiparstvo
Proučevanje rimskega kiparstva je zapleteno v odnosu do grškega kiparstva.
Poglej Rimska umetnost in Rimsko kiparstvo
Rimsko stensko slikarstvo
Rimsko stensko slikarstvo predstavlja edinstvene umetnine, ki so bile najdene v zasebnih domovih v različnih rimskih mestih, skupaj s podeželjem v Italiji.
Poglej Rimska umetnost in Rimsko stensko slikarstvo
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Rimska umetnost in Sarkofag
Severski tondo
Severski tondo ali Berlinski tondo iz okoli leta 200 n. št., je eden redkih ohranjenih primerov slike na plošči iz klasične antike.
Poglej Rimska umetnost in Severski tondo
Skopas
Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.
Poglej Rimska umetnost in Skopas
Skulpture iz Sperlonge
Skulpture iz Sperlonge so velik in dovršen ansambel antičnih skulptur, odkritih leta 1957 na območju nekdanje vile cesarja Tiberija na Sperlongi, na obali med Rimom in Neapljem.
Poglej Rimska umetnost in Skulpture iz Sperlonge
Starogrška umetnost
Umetnost antične Grčije je zelo vplivala na kulturo mnogih držav po vsem svetu, še posebej v kiparstvu in arhitekturi.
Poglej Rimska umetnost in Starogrška umetnost
Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti
Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti, tudi Likurgova čaša je rimska steklena čaša v okovju iz 4.
Poglej Rimska umetnost in Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti
Tabelno slikarstvo
Tabelna slika je slika, izdelana na tabli iz lesa, bodisi v enem kosu, bodisi na več kosih, ki so združeni.
Poglej Rimska umetnost in Tabelno slikarstvo
Tempera
Tempera, znana tudi kot jajčna tempera, je trajni, hitro sušeči slikarski medij, sestavljen iz barvnih pigmentov, pomešanih z vodotopnim vezivnim medijem, običajno lepljivim materialom, kot je jajčni rumenjak (tudi gumiarabika, kazein, kis).
Poglej Rimska umetnost in Tempera
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Rimska umetnost in Terakota
Terra sigillata
Terra sigillata je izraz z vsaj tremi različnimi pomeni: kot opis srednjeveške zdravilne zemlje; v arheologiji kot splošen izraz za nekatero drobno rdečo starorimsko lončenino s sijajno površino, izdelano na določenih območjih Rimskega cesarstva; v zadnjem času pa kot opis sodobne studijske tehnike lončarstva, ki naj bi bila navdihnjena s starodavnim lončarstvom.
Poglej Rimska umetnost in Terra sigillata
Tihožitje
Marije Auersperg Attems Jesensko tihožitje v fotografiji Lovsko tihožitje Tihožitje je upodobitev razpostavljenih mrtvih ali negibnih stvari, kot so cvetje, glasbila, ubita divjačina, posodje...
Poglej Rimska umetnost in Tihožitje
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Rimska umetnost in Tit Flavij
Titov slavolok, Rim
Titov slavolok (ital. Arco di Tito; latinščina Arcus Titi) je triumfalni slavolok iz 1.
Poglej Rimska umetnost in Titov slavolok, Rim
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Rimska umetnost in Trajan
Trajanov steber
Trajanov steber (latinsko ali, italijansko Colonna Traiana) je rimski triumfalni steber, ki so ga postavili v Rimu v spomin na zmage cesarja Trajana v dačanskih vojnah.
Poglej Rimska umetnost in Trajanov steber
Trompe l'oeil
William Michael Harnett, ''Tihožitje z violino in partituro'', 1888 Trompe-l'œil (francosko 'preslepi oko', izgovarjava, franc.) je slikarska tehnika, ki z optično iluzijo prikaže upodobljene predmete v treh dimenzijah; to vzbuja vtis, da gledamo prave predmete, ki segajo iz naslikanega polja.
Poglej Rimska umetnost in Trompe l'oeil
Velika kameja Francije
Velika francoska kameja (francosko Grand Camée de France) je petslojna cesarsko-rimska kameja iz oniksa iz okoli leta 23.
Poglej Rimska umetnost in Velika kameja Francije
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Rimska umetnost in Vespazijan
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Rimska umetnost in Vezuv
Warrenova čaša
Warrenova čaša je antična rimska srebrna čaša za pitje, okrašena v reliefom, z dvema slikama moških istospolnih dejanj.
Poglej Rimska umetnost in Warrenova čaša