Kazalo
16 odnosi: Ara Pacis Augustae, Gaj Avgust Oktavijan, Galija, Hispanija, Horacij, Kip, Kontrapost, Mark Licinij Kras, Marmor, Partsko cesarstvo, Pax Romana, Poliklet, Rim, Vatikanski muzeji, Velika Germanija, Via Flaminia.
Ara Pacis Augustae
Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Ara Pacis Augustae
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Gaj Avgust Oktavijan
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Galija
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Hispanija
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Horacij
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Kip
Kontrapost
Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Kontrapost
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Mark Licinij Kras
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Marmor
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Partsko cesarstvo
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Pax Romana
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v Grčiji.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Poliklet
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Rim
Vatikanski muzeji
Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Vatikanski muzeji
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Avgust pri Prvih vratih in Velika Germanija
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.