Kazalo
119 odnosi: Afrika (rimska provinca), Agila I., Al Andaluz, Alani, Almeria (pokrajina), Arabci, Aristokracija, Atanagild, Avtokracija, Azija, Španija, Človečnjaki, Bakrena doba, Balearski otoki, Baskovščina, Betika, Bizantinsko cesarstvo, Buri, Denarij, Dioklecijan, Dolina Coa, Družba Jezusova, Druga punska vojna, Ekstremadura, Emerita Augusta, Feničani, Franki, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galci, Galicija (Španija), Galija, Garum, Govornik, Granada, Grki, Hadrijan, Hebrejščina, Herezija, Hispaniola, Homo erectus, Honorij (rimski cesar), Iberski polotok, Indoevropski jeziki, Izidor Seviljski, Justinijan I., Kanaan, Karakala, Kartagina (mesto), Kastilja (zgodovinska regija), ... Razširi indeks (69 več) »
Afrika (rimska provinca)
Afrika, rimska provinca, ustanovljena po porazu Kartagine v tretji punski vojni.
Poglej Hispanija in Afrika (rimska provinca)
Agila I.
Agila I. (gotsko Agila) je bil od leta 549 do 554 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † marec 554, Mérida, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Hispanija in Agila I.
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Hispanija in Al Andaluz
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Hispanija in Alani
Almeria (pokrajina)
Lega pokrajine (označena z rdečo) Almería je provinca na jugovzhodu Španije ob Sredozemskem morju.
Poglej Hispanija in Almeria (pokrajina)
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Hispanija in Arabci
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Hispanija in Aristokracija
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Poglej Hispanija in Atanagild
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Hispanija in Avtokracija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Hispanija in Azija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Hispanija in Španija
Človečnjaki
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.
Poglej Hispanija in Človečnjaki
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Hispanija in Bakrena doba
Balearski otoki
Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.
Poglej Hispanija in Balearski otoki
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Hispanija in Baskovščina
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Hispanija in Betika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Hispanija in Bizantinsko cesarstvo
Buri
Burska družina leta 1886 Buri so bili potomci zgodnjih nizozemskih naseljencev.
Poglej Hispanija in Buri
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Hispanija in Denarij
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Hispanija in Dioklecijan
Dolina Coa
Dolina Côa v severovzhodni Portugalski blizu meje s Španijo je območje predzgodovinske skalne umetnosti na prostem.
Poglej Hispanija in Dolina Coa
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Hispanija in Družba Jezusova
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Hispanija in Druga punska vojna
Ekstremadura
Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real).
Poglej Hispanija in Ekstremadura
Emerita Augusta
Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.
Poglej Hispanija in Emerita Augusta
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Hispanija in Feničani
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Hispanija in Franki
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Hispanija in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Hispanija in Gaj Julij Cezar
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Hispanija in Galci
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Hispanija in Galicija (Španija)
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Hispanija in Galija
Garum
Ruševine tovarne garuma v Baelo Claudia, Španija Garum je fermentirana ribja omaka, ki se je kot začimba uporabljala v feničanski, starogrški, rimski, kartažanski in bizantinski kuhinji.
Poglej Hispanija in Garum
Govornik
Ronald Reagan med govorom pred berlinskim zidom leta 1987 Govórnik ali retórik je oseba, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarja z govorništvom ali retoriko, kar pomeni, da v javnosti svojim poslušalcem ustno daje informacije o določeni temi.
Poglej Hispanija in Govornik
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Hispanija in Granada
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Hispanija in Grki
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Hispanija in Hadrijan
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Hispanija in Hebrejščina
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Hispanija in Herezija
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Poglej Hispanija in Hispaniola
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Hispanija in Homo erectus
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Hispanija in Honorij (rimski cesar)
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Hispanija in Iberski polotok
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Hispanija in Indoevropski jeziki
Izidor Seviljski
Sveti Izidor Seviljski, svetnik, teolog, cerkveni učitelj, * okoli 556, Cartagena, † 4. april 636, Sevilla (Španija).
Poglej Hispanija in Izidor Seviljski
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Hispanija in Justinijan I.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Hispanija in Kanaan
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Hispanija in Karakala
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Hispanija in Kartagina (mesto)
Kastilja (zgodovinska regija)
Stara in nova Kastilja (rdeča) in sosednja območja (šrafirana): Pokrajine Stare Kastilje: Burgos, Palencia, Valladolid, Ávila, Soria in Segovia; Pokrajine Nove Kastilje: Madrid, Guadalajara, Toledo, Cuenca in Ciudad Real Šrafirana območja: Kantabrija, La Rioja, León, Zamora, Salamanca in Albacete Kastilja (špansko Castilla’) je pokrajina na osrednji planoti Španije, katere ime sega v srednjeveško kraljestvo z istim imenom.
Poglej Hispanija in Kastilja (zgodovinska regija)
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Hispanija in Kelti
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Hispanija in Keltiberi
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Hispanija in Kmetijstvo
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Hispanija in Kordova
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Hispanija in Kositer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Hispanija in Kovina
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Hispanija in Krščanstvo
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Hispanija in Kriza tretjega stoletja
Las Médulas
Las Médulas je zgodovinsko nahajališče zlata v bližini mesta Ponferrada na obrobju kraja El Bierzo (provinca Leon, Kastilja in Leon, Španija).
Poglej Hispanija in Las Médulas
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Hispanija in Latinščina
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Hispanija in Ledena doba
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Hispanija in Lizbona
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Hispanija in Luzitanija
Majorijan
Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.
Poglej Hispanija in Majorijan
Mark Vipsanij Agripa
Márk Vipsánij Agrípa (Marcus Vipsanius Agrippa), tudi samo Agrípa, rimski vojskovodja, * okoli 63 pr. n. št., † 12 pr. n. št. Iz njegovega zgodnjega življenja ni znano veliko.
Poglej Hispanija in Mark Vipsanij Agripa
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Hispanija in Mérida, Španija
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Hispanija in Mezolitik
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Hispanija in Muslimani
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Poglej Hispanija in Neandertalec
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Hispanija in Neolitik
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Poglej Hispanija in Notitia dignitatum
Oljčno olje
Ekstra deviško oljčno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in črnimi oljkami (olivami) Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).
Poglej Hispanija in Oljčno olje
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Hispanija in Omajadi
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Hispanija in Paleolitik
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Hispanija in Pšenica
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Hispanija in Portugalska
Pravi zajec
Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.
Poglej Hispanija in Pravi zajec
Prednja Hispanija
Prednja Hispanija (latinsko: Hispania citerior), provinca Rimske republike v Hispaniji, ki je obsegala severovzhodno obalo Iberskega polotoka in dolino reke Ebro v sedanji Španiji.
Poglej Hispanija in Prednja Hispanija
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Hispanija in Pretorska prefektura
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Hispanija in Principat
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Hispanija in Prva punska vojna
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Hispanija in Ptolemaj
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Hispanija in Punske vojne
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Poglej Hispanija in Rekared I.
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Hispanija in Ribe
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Poglej Hispanija in Rimska dioceza
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Hispanija in Rimska republika
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Hispanija in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Hispanija in Rimski senat
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Hispanija in Rimsko državljanstvo
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Hispanija in Sarmati
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Hispanija in Sevilja
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Hispanija in Seznam rimskih cesarjev
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Hispanija in Sicilija
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Hispanija in Srebro
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Hispanija in Srednji vek
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Hispanija in Strabon
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Hispanija in Svebi
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Hispanija in Svinec
Svintila
Svintila ali SuintilaWolfram 1997, str.
Poglej Hispanija in Svintila
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Hispanija in Tarakonska Hispanija
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Poglej Hispanija in Tarik ibn Zijad
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Hispanija in Tarraco
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Poglej Hispanija in Teodozij
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Hispanija in Teodozij I.
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Hispanija in Tetrarhija
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Hispanija in Tingiška Mavretanija
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Hispanija in Tit Livij
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Hispanija in Toledo
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Hispanija in Trajan
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Hispanija in Valencija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Hispanija in Vandali
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Hispanija in Vino
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Hispanija in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Hispanija in Vizigotsko kraljestvo
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Hispanija in Volna
Zadnja Hispanija
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija).
Poglej Hispanija in Zadnja Hispanija
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Hispanija in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Hispanija in Zlato