Kazalo
33 odnosi: Albuquerque, Almohadi, Almoravidi, Andaluzija, Arabščina, Arabci, Arheološko najdišče Mérida, Atlantski ocean, Španija, Španska avtonomna skupnost, Čile, Domači prašič, Francisco Pizarro, Hernán Cortés, Hrast, Kastilja in Leon, Kolumbija, Kordovski emirat, Kordovski kalifat, Mérida, Španija, Mehika, Nova Mehika, Novi svet, Omajadski kalifat, Osrednja Mezeta, Podnebje, Portugalščina, Portugalska, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Santiago de Chile, Sredozemsko podnebje, Venezuela.
Albuquerque
Albuquerque je lahko.
Poglej Ekstremadura in Albuquerque
Almohadi
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون, monoteisti ali unitarci) je bila maroška berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.
Poglej Ekstremadura in Almohadi
Almoravidi
Almoravidi so bili muslimanska berberska vladarska rodbina, ki je obstajala med letoma 1056 in 1147.
Poglej Ekstremadura in Almoravidi
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Ekstremadura in Andaluzija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ekstremadura in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Ekstremadura in Arabci
Arheološko najdišče Mérida
Arheološko najdišče Mérida, Extremadura, Španija, je najpomembnejše rimsko arheološko najdišče na Iberskem polotoku.
Poglej Ekstremadura in Arheološko najdišče Mérida
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Ekstremadura in Atlantski ocean
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Ekstremadura in Španija
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej Ekstremadura in Španska avtonomna skupnost
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Ekstremadura in Čile
Domači prašič
Domači prašič (znanstveno ime Sus scrofa domestica) je udomačena podvrsta divje svinje, ki jo človek goji predvsem za hrano.
Poglej Ekstremadura in Domači prašič
Francisco Pizarro
Francisco Pizarro González, španski konkvistador, * 1478, Trujillo, Extremadura, † 26. junij 1541, Ciudad de los Reyes, današnja Lima.
Poglej Ekstremadura in Francisco Pizarro
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.
Poglej Ekstremadura in Hernán Cortés
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Ekstremadura in Hrast
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Ekstremadura in Kastilja in Leon
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Ekstremadura in Kolumbija
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Poglej Ekstremadura in Kordovski emirat
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Poglej Ekstremadura in Kordovski kalifat
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Ekstremadura in Mérida, Španija
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Ekstremadura in Mehika
Nova Mehika
Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.
Poglej Ekstremadura in Nova Mehika
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Ekstremadura in Novi svet
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Ekstremadura in Omajadski kalifat
Osrednja Mezeta
Osrednja Mezeta (včasih imenovano tudi Notranja planota ali kratko Mezeta) je ena od osnovnih geografskih enot Iberskega polotoka.
Poglej Ekstremadura in Osrednja Mezeta
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Ekstremadura in Podnebje
Portugalščina
Portugalščina (portugalsko português) je iberoromanski jezik, katerega domovina sta Portugalska in Galicija.
Poglej Ekstremadura in Portugalščina
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Ekstremadura in Portugalska
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Ekstremadura in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ekstremadura in Rimsko cesarstvo
Santiago de Chile
Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.
Poglej Ekstremadura in Santiago de Chile
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Ekstremadura in Sredozemsko podnebje
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Poglej Ekstremadura in Venezuela
Prav tako znan kot Estremadura, Extremadura.