Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Hispanija

Index Hispanija

Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.

51 odnosi: Akvitanska Galija, Amijan Marcelin, Antika, Ara Pacis Augustae, Arles, Astorga, Španija, Ataulf, Avgust pri Prvih vratih, Bitka pri Guadaleti, Ceuta, Druga punska vojna, Emerita Augusta, Fasti Triumphales, Gaj Avgust Oktavijan, Gajserik, Galien, Galla Placidia, Galski imperij, Godigisel, Gunderik, Helveti, Ildibad, Karel Veliki, Konstancij Klor, Latinske pravice, Lucij Anej Seneka, Mark Anej Lukan, Nîmes, Numantinska vojna, Papež Siricij, Potres na Kreti (365), Promagistrat, Prvi triumvirat, Rekared I., Ruta de la Plata, Seneka starejši, Seznam rimskih cesarjev, Sisebut, Svintila, Tarakonska Hispanija, Tarik ibn Zijad, Tarraco, Teudis, Trajan, Ulpia Noviomagus Batavorum, Vandalsko kraljevstvo, Via Augusta, Vitruvij, XX. legija Valeria Victrix, Zaklad iz Guarrazarja, ..., Zgodovina Nemčije. Razširi indeks (1 več) »

Akvitanska Galija

Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.

Novo!!: Hispanija in Akvitanska Galija · Poglej več »

Amijan Marcelin

Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Hispanija in Amijan Marcelin · Poglej več »

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Novo!!: Hispanija in Antika · Poglej več »

Ara Pacis Augustae

Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.

Novo!!: Hispanija in Ara Pacis Augustae · Poglej več »

Arles

Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.

Novo!!: Hispanija in Arles · Poglej več »

Astorga, Španija

Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.

Novo!!: Hispanija in Astorga, Španija · Poglej več »

Ataulf

Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.

Novo!!: Hispanija in Ataulf · Poglej več »

Avgust pri Prvih vratih

Avgust pri Prvih vratih (italijansko: Augusto di Prima Porta) je 2,3 m Hugh Honour and J. He was the first emperor Fleming, (2009) A World History of Art.

Novo!!: Hispanija in Avgust pri Prvih vratih · Poglej več »

Bitka pri Guadaleti

Bitka pri Guadaleti je bila prva velika bitka med omajadskim osvajanjem Hispanije.

Novo!!: Hispanija in Bitka pri Guadaleti · Poglej več »

Ceuta

Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.

Novo!!: Hispanija in Ceuta · Poglej več »

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Novo!!: Hispanija in Druga punska vojna · Poglej več »

Emerita Augusta

Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.

Novo!!: Hispanija in Emerita Augusta · Poglej več »

Fasti Triumphales

Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).

Novo!!: Hispanija in Fasti Triumphales · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Hispanija in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Gajserik

Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.

Novo!!: Hispanija in Gajserik · Poglej več »

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti uzurpatorjem in germanskim plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno senatorski družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v Rimskem senatu Galiena povzdigniti v cezarja in avgusta. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja Ingenija in leta 259 uničil alemansko vojsko pri Mediolanu (sedanji Milano). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s Sasanidi pri Edesi leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos državljanske vojne. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega Galskega cesarstva pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij.

Novo!!: Hispanija in Galien · Poglej več »

Galla Placidia

Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III. leta 421 in je vodila vladno upravo kot regentka med zgodnjo vladavino Valentinijana III., do svoje smrti.

Novo!!: Hispanija in Galla Placidia · Poglej več »

Galski imperij

Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.

Novo!!: Hispanija in Galski imperij · Poglej več »

Godigisel

Godigisel (359–406) je bil kralj Hasdinških Vandalov do svoje smrti leta 406.

Novo!!: Hispanija in Godigisel · Poglej več »

Gunderik

Gunderik * 379, † 428, kralj Hasdinških Vandalov (407–418), nato kralj Vandalov in Alanov (418–428) Vodil je Hasdinške Vandale, germansko pleme, ki je prvotno prebivalo blizu reke Odre med sodelovanjem pri vpadih barbarov na Zahodno rimsko cesarstvo v petem stoletju.

Novo!!: Hispanija in Gunderik · Poglej več »

Helveti

pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.

Novo!!: Hispanija in Helveti · Poglej več »

Ildibad

Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.

Novo!!: Hispanija in Ildibad · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Hispanija in Karel Veliki · Poglej več »

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Novo!!: Hispanija in Konstancij Klor · Poglej več »

Latinske pravice

Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).

Novo!!: Hispanija in Latinske pravice · Poglej več »

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Novo!!: Hispanija in Lucij Anej Seneka · Poglej več »

Mark Anej Lukan

Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.

Novo!!: Hispanija in Mark Anej Lukan · Poglej več »

Nîmes

Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.

Novo!!: Hispanija in Nîmes · Poglej več »

Numantinska vojna

Numantinska vojna oziroma tretja keltiberska vojna je bila vojna med Rimljani in prebivalci mesta Numancije, ki je ležalo na severovzhodu današnje Španije v provinci Soria.

Novo!!: Hispanija in Numantinska vojna · Poglej več »

Papež Siricij

Siricij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve od 22. december 384 do 26. november 399.

Novo!!: Hispanija in Papež Siricij · Poglej več »

Potres na Kreti (365)

Potres na Kreti leta 365 se je zgodil približno ob sončnem vzhodu 21.

Novo!!: Hispanija in Potres na Kreti (365) · Poglej več »

Promagistrat

Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.

Novo!!: Hispanija in Promagistrat · Poglej več »

Prvi triumvirat

Mark Licinij Kras Gnej Pompej Veliki Prvi triumvirat, politična zveza Gaja Julija Cezarja, Marka Licinija Krasa in Gneja Pompeja Magna.

Novo!!: Hispanija in Prvi triumvirat · Poglej več »

Rekared I.

Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.

Novo!!: Hispanija in Rekared I. · Poglej več »

Ruta de la Plata

Tabula Peutingeriana (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del) Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.

Novo!!: Hispanija in Ruta de la Plata · Poglej več »

Seneka starejši

Márk Lúcij Anêj Séneka (latinsko Marcus Lucius Annaeus Seneca), tudi znan kot Seneka starejši ali Seneka Retor, rimski učitelj govorništva in pisatelj, * okoli 54 pr. n. št., Kordova, † 39, Rim.

Novo!!: Hispanija in Seneka starejši · Poglej več »

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Novo!!: Hispanija in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »

Sisebut

Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.

Novo!!: Hispanija in Sisebut · Poglej več »

Svintila

Svintila ali SuintilaWolfram 1997, str.

Novo!!: Hispanija in Svintila · Poglej več »

Tarakonska Hispanija

Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.

Novo!!: Hispanija in Tarakonska Hispanija · Poglej več »

Tarik ibn Zijad

Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد‎, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.

Novo!!: Hispanija in Tarik ibn Zijad · Poglej več »

Tarraco

Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.

Novo!!: Hispanija in Tarraco · Poglej več »

Teudis

Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.

Novo!!: Hispanija in Teudis · Poglej več »

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Novo!!: Hispanija in Trajan · Poglej več »

Ulpia Noviomagus Batavorum

Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.

Novo!!: Hispanija in Ulpia Noviomagus Batavorum · Poglej več »

Vandalsko kraljevstvo

website.

Novo!!: Hispanija in Vandalsko kraljevstvo · Poglej več »

Via Augusta

Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).

Novo!!: Hispanija in Via Augusta · Poglej več »

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Novo!!: Hispanija in Vitruvij · Poglej več »

XX. legija Valeria Victrix

Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.

Novo!!: Hispanija in XX. legija Valeria Victrix · Poglej več »

Zaklad iz Guarrazarja

Zaklad iz Guarrazarja, Guadamur, provinca Toledo, Kastilja-La Manča, Španija, je arheološka najdba, sestavljena iz šestindvajsetih votivnih kron in zlatih križev, ki so jih darovali rimskokatoliški cerkvi vizigotski kralji v 7.

Novo!!: Hispanija in Zaklad iz Guarrazarja · Poglej več »

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Novo!!: Hispanija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »