Kazalo
51 odnosi: Akvitanska Galija, Amijan Marcelin, Antika, Ara Pacis Augustae, Arles, Astorga, Španija, Ataulf, Avgust pri Prvih vratih, Bitka pri Guadaleti, Ceuta, Druga punska vojna, Emerita Augusta, Fasti Triumphales, Gaj Avgust Oktavijan, Gajserik, Galien, Galla Placidia, Galski imperij, Godigisel, Gunderik, Helveti, Ildibad, Karel Veliki, Konstancij Klor, Latinske pravice, Lucij Anej Seneka, Mark Anej Lukan, Nîmes, Numantinska vojna, Papež Siricij, Potres na Kreti (365), Promagistrat, Prvi triumvirat, Rekared I., Ruta de la Plata, Seneka starejši, Seznam rimskih cesarjev, Sisebut, Svintila, Tarakonska Hispanija, Tarik ibn Zijad, Tarraco, Teudis, Trajan, Ulpia Noviomagus Batavorum, Vandalsko kraljevstvo, Via Augusta, Vitruvij, XX. legija Valeria Victrix, Zaklad iz Guarrazarja, ... Razširi indeks (1 več) »
Akvitanska Galija
Galska Akvitanija ali Akvitanija (latinsko: Gallia Aquitania), rimska provinca, ki je mejila na province Lugdunsko Galijo, Narbonsko Galijo in Tarakonsko Hispanijo.
Poglej Hispanija in Akvitanska Galija
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Hispanija in Amijan Marcelin
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Hispanija in Antika
Ara Pacis Augustae
Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.
Poglej Hispanija in Ara Pacis Augustae
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Hispanija in Arles
Astorga, Španija
Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.
Poglej Hispanija in Astorga, Španija
Ataulf
Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.
Poglej Hispanija in Ataulf
Avgust pri Prvih vratih
Avgust pri Prvih vratih (italijansko: Augusto di Prima Porta) je 2,3 m Hugh Honour and J. He was the first emperor Fleming, (2009) A World History of Art.
Poglej Hispanija in Avgust pri Prvih vratih
Bitka pri Guadaleti
Bitka pri Guadaleti je bila prva velika bitka med omajadskim osvajanjem Hispanije.
Poglej Hispanija in Bitka pri Guadaleti
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Hispanija in Ceuta
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Hispanija in Druga punska vojna
Emerita Augusta
Mreža rimskih cest v Hispaniji Emerita Augusta ali Augusta Emerita je bila rimska kolonija, ustanovljena leta 25 pr. n. št. na mestu sedanje Méride, Španija.
Poglej Hispanija in Emerita Augusta
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Hispanija in Fasti Triumphales
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Hispanija in Gaj Avgust Oktavijan
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Hispanija in Gajserik
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Hispanija in Galien
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Hispanija in Galla Placidia
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Hispanija in Galski imperij
Godigisel
Godigisel (359–406) je bil kralj Hasdinških Vandalov do svoje smrti leta 406.
Poglej Hispanija in Godigisel
Gunderik
Gunderik * 379, † 428, kralj Hasdinških Vandalov (407–418), nato kralj Vandalov in Alanov (418–428) Vodil je Hasdinške Vandale, germansko pleme, ki je prvotno prebivalo blizu reke Odre med sodelovanjem pri vpadih barbarov na Zahodno rimsko cesarstvo v petem stoletju.
Poglej Hispanija in Gunderik
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Hispanija in Helveti
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Hispanija in Ildibad
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Hispanija in Karel Veliki
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Hispanija in Konstancij Klor
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Hispanija in Latinske pravice
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Hispanija in Lucij Anej Seneka
Mark Anej Lukan
Márk Anêj Lukán (latinsko Marcus Annaeus Lucanus), rimski pesnik, 3.
Poglej Hispanija in Mark Anej Lukan
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Hispanija in Nîmes
Numantinska vojna
Numantinska vojna oziroma tretja keltiberska vojna je bila vojna med Rimljani in prebivalci mesta Numancije, ki je ležalo na severovzhodu današnje Španije v provinci Soria.
Poglej Hispanija in Numantinska vojna
Papež Siricij
Siricij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve od 22. december 384 do 26. november 399.
Poglej Hispanija in Papež Siricij
Potres na Kreti (365)
Potres na Kreti leta 365 se je zgodil približno ob sončnem vzhodu 21.
Poglej Hispanija in Potres na Kreti (365)
Promagistrat
Promagistrat (latinsko) je bil bivši rimski konzul ali bivši pretor, ki sta ga Rimska republika in Rimsko cesarstvo ob koncu njegovega letnega mandata ali pozneje pooblastila za poveljevanje rimski vojski.
Poglej Hispanija in Promagistrat
Prvi triumvirat
Mark Licinij Kras Gnej Pompej Veliki Prvi triumvirat, politična zveza Gaja Julija Cezarja, Marka Licinija Krasa in Gneja Pompeja Magna.
Poglej Hispanija in Prvi triumvirat
Rekared I.
Rekared I. (gotsko Reikareds, latinsko) je bil vizigotski kralj Hispanije in Septimanije, ki je vladal od leta 586 do 601, * okoli 559, Sevilja, Hispanija, † december 601, Toledo, Hispanija.
Poglej Hispanija in Rekared I.
Ruta de la Plata
Tabula Peutingeriana (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del) Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.
Poglej Hispanija in Ruta de la Plata
Seneka starejši
Márk Lúcij Anêj Séneka (latinsko Marcus Lucius Annaeus Seneca), tudi znan kot Seneka starejši ali Seneka Retor, rimski učitelj govorništva in pisatelj, * okoli 54 pr. n. št., Kordova, † 39, Rim.
Poglej Hispanija in Seneka starejši
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Hispanija in Seznam rimskih cesarjev
Sisebut
Sisebut (latinsko), tudi Sisebur, Sisebod ali Sigebut, je bil kralj Vizigotov v Hispaniji in Septimaniji, ki je vladal od leta 512 do 621, * okoli 565, † 621, Toledo, Hispanija.
Poglej Hispanija in Sisebut
Svintila
Svintila ali SuintilaWolfram 1997, str.
Poglej Hispanija in Svintila
Tarakonska Hispanija
Hispanija po Dioklecijanovih reformah Tarakonska Hispanija (latinsko: Hispania Tarraconensis), ena od treh rimskih provinc v Hispaniji.
Poglej Hispanija in Tarakonska Hispanija
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Poglej Hispanija in Tarik ibn Zijad
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Hispanija in Tarraco
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Hispanija in Teudis
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Hispanija in Trajan
Ulpia Noviomagus Batavorum
Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.
Poglej Hispanija in Ulpia Noviomagus Batavorum
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Hispanija in Vandalsko kraljevstvo
Via Augusta
Via Augusta (znana tudi kot Via Herculea ali Via Exterior) je bila najdaljša in najbolj prometna med glavnimi cestami, ki so jih zgradili Rimljani v starodavni Hispaniji (Iberski polotok).
Poglej Hispanija in Via Augusta
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Hispanija in Vitruvij
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Hispanija in XX. legija Valeria Victrix
Zaklad iz Guarrazarja
Zaklad iz Guarrazarja, Guadamur, provinca Toledo, Kastilja-La Manča, Španija, je arheološka najdba, sestavljena iz šestindvajsetih votivnih kron in zlatih križev, ki so jih darovali rimskokatoliški cerkvi vizigotski kralji v 7.
Poglej Hispanija in Zaklad iz Guarrazarja
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Hispanija in Zgodovina Nemčije