Kazalo
24 odnosi: Agila I., Avstrazija, Betika, Bizantinsko cesarstvo, Brunhilda Avstrazijska, Franki, Galsvinta, Gibraltarski preliv, Gotščina, Goti, Hilperik I., Justinijan I., Kordova, Málaga, Merovingi, Nevstrija, Sevilja, Sigibert I., Toledo, Uzurpator, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, 554, 567.
- Umrli leta 567
Agila I.
Agila I. (gotsko Agila) je bil od leta 549 do 554 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † marec 554, Mérida, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Atanagild in Agila I.
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Atanagild in Avstrazija
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Atanagild in Betika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Atanagild in Bizantinsko cesarstvo
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Poglej Atanagild in Brunhilda Avstrazijska
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Atanagild in Franki
Galsvinta
Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.
Poglej Atanagild in Galsvinta
Gibraltarski preliv
Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.
Poglej Atanagild in Gibraltarski preliv
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Atanagild in Gotščina
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Atanagild in Goti
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Poglej Atanagild in Hilperik I.
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Atanagild in Justinijan I.
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Atanagild in Kordova
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Poglej Atanagild in Málaga
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Atanagild in Merovingi
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Atanagild in Nevstrija
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Atanagild in Sevilja
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Atanagild in Sigibert I.
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Atanagild in Toledo
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Atanagild in Uzurpator
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Atanagild in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Atanagild in Vizigotsko kraljestvo
554
554 (DLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Atanagild in 554
567
567 (DLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atanagild in 567