Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Arijanstvo, Atanagild, Avari, Avstrazija, Brunhilda Avstrazijska, Burgundija, Fredegunda, Guntram, Haribert I., Hildebert II., Hilperik I., Huni, Klotar I., Krst, Merovingi, Metz, Nevstrija, Orléans, Pariz, Poitiers, Reims, Soissons, Touraine, Tournai, Vizigotsko kraljestvo, 535, 575.
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Novo!!: Sigibert I. in Arijanstvo · Poglej več »
Atanagild
Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.
Novo!!: Sigibert I. in Atanagild · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Sigibert I. in Avari · Poglej več »
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Novo!!: Sigibert I. in Avstrazija · Poglej več »
Brunhilda Avstrazijska
Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.
Novo!!: Sigibert I. in Brunhilda Avstrazijska · Poglej več »
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Novo!!: Sigibert I. in Burgundija · Poglej več »
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Novo!!: Sigibert I. in Fredegunda · Poglej več »
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Novo!!: Sigibert I. in Guntram · Poglej več »
Haribert I.
Haribert I. (francosko Caribert, latinsko) je bil drugi najstarajši sin frankovskega kralja Klotarja I. in Ingunde in kralj Pariza, ki je vladal od leta 561 do 567, * okoli 517, † december 567.
Novo!!: Sigibert I. in Haribert I. · Poglej več »
Hildebert II.
Hildebert II. je bil merovinški kralj Avstrazije, v katero je takrat spadala tudi Provansa, ki je vladal od leta 575 do svoje smrti, * 4. april 570, † marec 595.
Novo!!: Sigibert I. in Hildebert II. · Poglej več »
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Novo!!: Sigibert I. in Hilperik I. · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Sigibert I. in Huni · Poglej več »
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Novo!!: Sigibert I. in Klotar I. · Poglej več »
Krst
Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.
Novo!!: Sigibert I. in Krst · Poglej več »
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Novo!!: Sigibert I. in Merovingi · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Sigibert I. in Metz · Poglej več »
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Novo!!: Sigibert I. in Nevstrija · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Sigibert I. in Orléans · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Sigibert I. in Pariz · Poglej več »
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Novo!!: Sigibert I. in Poitiers · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Sigibert I. in Reims · Poglej več »
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Novo!!: Sigibert I. in Soissons · Poglej več »
Touraine
Zastava province Touraine Touraine je nekdanja provinca v osrednji Franciji s prestolnico v Toursu.
Novo!!: Sigibert I. in Touraine · Poglej več »
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Novo!!: Sigibert I. in Tournai · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Sigibert I. in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
535
535 (DXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Sigibert I. in 535 · Poglej več »
575
575 (DLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Sigibert I. in 575 · Poglej več »
