Kazalo
31 odnosi: Akvitanija, Albi, Arles, Avstrazija, Bordeaux, Burgundija, Cahors, Francoščina, Frankovsko cesarstvo, Guntram, Hilperik I., Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum, Incest, Klotar I., Latinščina, Limoges, Loara, Merovingi, Metz, Nevstrija, Pariz, Poitiers, Reims, Rouen, Sigibert I., Soissons, Soma, Toulouse, Tours, 517, 567.
- Rojeni v 510. letih
- Umrli leta 567
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Haribert I. in Akvitanija
Albi
Albi je lahko.
Poglej Haribert I. in Albi
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Haribert I. in Arles
Avstrazija
Zemljevid Evrope 481 - 814 Avstrazija je bil naziv severovzhodnega dela Frankovske države v obdobju merovinških kraljev, za razliko od Nevstrije, ki se je nahajala na severozahodu.
Poglej Haribert I. in Avstrazija
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Haribert I. in Bordeaux
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Haribert I. in Burgundija
Cahors
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot.
Poglej Haribert I. in Cahors
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Haribert I. in Francoščina
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Haribert I. in Frankovsko cesarstvo
Guntram
Guntram, tudi Gontram, Gontran ali (sveti) Guntramnus, je bil od leta 561 do 592 merovinški kralj Burgundije, * okoli 532, Soissons, † 28. januar 592, Chalon-sur-Saône.
Poglej Haribert I. in Guntram
Hilperik I.
Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.
Poglej Haribert I. in Hilperik I.
Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum
Folio 3v iz Sanktpetersburškega Bede Historia ecclesiastica gentis Anglorum (slovensko Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva) je latinsko besedilo, ki ga je v prvi polovici 8.
Poglej Haribert I. in Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum
Incest
Incest (latinsko incéstus; tudi krvoskrunstvo, krvosramnost, rodoskrunstvo) označuje spolni odnos med družinskimi člani ali sorodniki.
Poglej Haribert I. in Incest
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Haribert I. in Klotar I.
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Haribert I. in Latinščina
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Haribert I. in Limoges
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Haribert I. in Loara
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Haribert I. in Merovingi
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Haribert I. in Metz
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Haribert I. in Nevstrija
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Haribert I. in Pariz
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Poglej Haribert I. in Poitiers
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Haribert I. in Reims
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Haribert I. in Rouen
Sigibert I.
Sigibert I. je bil od kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okrog 535, † okrog 575.
Poglej Haribert I. in Sigibert I.
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Haribert I. in Soissons
Soma
Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.
Poglej Haribert I. in Soma
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Haribert I. in Toulouse
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Haribert I. in Tours
517
517 (DXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Haribert I. in 517
567
567 (DLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Haribert I. in 567