Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Bordeaux

Index Bordeaux

Bordeaux (Okcitansko Bordèu) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes, občina in prefektura departmaja Gironde.

96 odnosi: Akvitanija, Alžirija, Anglija, Španija, Bamako, Baskija, Bavarska, Bègles, Blanquefort, Gironde, Bristol, Burkina Faso, Carbon-Blanc, Casablanca, Cenon, Créon, Dordogne (reka), Druga svetovna vojna, Estuarij, FC Girondins de Bordeaux, Floirac, Gironde, Francija, Francoska revolucija, Francosko-pruska vojna, Franki, Garona, Gaskonja, Gironde (departma), Gironde (estuarij), Glavno mesto, Gradignan, Izrael, Japonska, Kalifornija, Kanada, Kelti, Kjušu, Krakov, La Brède, Latvija, Le Bouscat, Lima, Ljudska republika Kitajska, Lormont, Los Angeles, Ludvik XIV. Francoski, Madrid, Mali, Maroko, Mérignac, München, ..., Nemčija, Normani, Občine Francije, Okcitanščina, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Ouagadougou, Palestina, Peru, Pessac, Poljska, Porto, Portugalska, Prefektura (Francija), Pristanišče, Prva svetovna vojna, Quebec City, Ramala, Riga, Rimski imperij, Rusija, Saint-Médard-en-Jalles, Sankt Peterburg, Seznam mest v Franciji, Seznam regij Francije, Stoletna vojna, Sveti Andrej, Talence, Unescova svetovna dediščina, Vandali, Villenave-d'Ornon, Vizigoti, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zveza za ljudsko gibanje, 1096, 1305, 1453, 1653, 1840, 276, 300 pr. n. št., 409, 414, 498, 60 pr. n. št., 732. Razširi indeks (46 več) »

Akvitanija

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.

Novo!!: Bordeaux in Akvitanija · Poglej več »

Alžirija

Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.

Novo!!: Bordeaux in Alžirija · Poglej več »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in je največji in najbolj gosto poseljen del Velike Britanije.

Novo!!: Bordeaux in Anglija · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Bordeaux in Španija · Poglej več »

Bamako

Del mesta ob bregovih reke Niger Bamako je mesto v Zahodni Afriki, glavno mesto Malija in največje naselje v državi.

Novo!!: Bordeaux in Bamako · Poglej več »

Baskija

Baskovska zastava (ikurriña) Báskija (baskovsko Euskadi, špansko País Vasco ali tudi Euskadi) je avtonomna skupnost v okviru španske države.

Novo!!: Bordeaux in Baskija · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² in 12,4 milijoni prebivalcev je najjužnejša in geografsko največja dežela današnje Nemčije in geografska regija.

Novo!!: Bordeaux in Bavarska · Poglej več »

Bègles

Bègles (gaskonsko Begla) je južno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Bègles · Poglej več »

Blanquefort, Gironde

Blanquefort (gaskonsko Blancafòrt) je severno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Blanquefort, Gironde · Poglej več »

Bristol

Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.

Novo!!: Bordeaux in Bristol · Poglej več »

Burkina Faso

Burkina Faso je celinska država v Zahodni Afriki, ki se je včasih imenovala Zgornja Volta.

Novo!!: Bordeaux in Burkina Faso · Poglej več »

Carbon-Blanc

Carbon-Blanc (gaskonsko Carbon Blanc) je severovzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Carbon-Blanc · Poglej več »

Casablanca

Casablanca (špansko »bela hiša«) je največje mesto v Maroku in najpomembnejše pristaniško mesto v državi.

Novo!!: Bordeaux in Casablanca · Poglej več »

Cenon

Cenon (gaskonsko Senon) je vzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Cenon · Poglej več »

Créon

Créon (gaskonsko Creon) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Créon · Poglej več »

Dordogne (reka)

Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 490 km dolga francoska reka, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.

Novo!!: Bordeaux in Dordogne (reka) · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Bordeaux in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Estuarij

Ustje estuarija reke Plate Estuarij ali estuar je delno zaprto vodno telo ob obali, v katero se izliva ena ali več rek.

Novo!!: Bordeaux in Estuarij · Poglej več »

FC Girondins de Bordeaux

FC Girondins de Bordeaux je francoski nogometni klub iz Bordeauxa, ki je pogovorno poimenovan kar Bordeaux.

Novo!!: Bordeaux in FC Girondins de Bordeaux · Poglej več »

Floirac, Gironde

Floirac (gaskonsko Hloirac) je jugovzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Floirac, Gironde · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Bordeaux in Francija · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bila obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799, ki je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: Bordeaux in Francoska revolucija · Poglej več »

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Novo!!: Bordeaux in Francosko-pruska vojna · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Novo!!: Bordeaux in Franki · Poglej več »

Garona

Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije.

Novo!!: Bordeaux in Garona · Poglej več »

Gaskonja

Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; gaskonjsko Gasconha) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.

Novo!!: Bordeaux in Gaskonja · Poglej več »

Gironde (departma)

Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.

Novo!!: Bordeaux in Gironde (departma) · Poglej več »

Gironde (estuarij)

Zračni pogled na estuarij Gironde z rekama Dordogne (desno) in Garonno (levo). Foto: Chell Hill, 2010 Gironde (francosko Estuaire de la Gironde) je estuarij v jugozahodni Franciji, oblikovan z združitvijo rek Dordogne in Garone severno od središča Bordeauxa, katerih vode se naposled izlivajo v Biskajski zaliv.

Novo!!: Bordeaux in Gironde (estuarij) · Poglej več »

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Novo!!: Bordeaux in Glavno mesto · Poglej več »

Gradignan

Gradignan (gaskonsko Gradinhan) je jugozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Gradignan · Poglej več »

Izrael

Izrael (hebrejsko יִשְרָאֵל‎, Yisra'el, arabsko إسرائيل, Isrā'īl in angleško Israel), uradno Država Izrael (hebrejsko מְדִינַת יִשְרָאֵל, Medinat Yisra'el, arabsko دَوْلَةْ إِسْرَائِيل, Dawlat Isrā'īl) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Novo!!: Bordeaux in Izrael · Poglej več »

Japonska

Japonska (japonsko 日本 Nippon ali Nihon, formalno 日本国 Nihhon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.

Novo!!: Bordeaux in Japonska · Poglej več »

Kalifornija

Kalifórnija (angleško California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Novo!!: Bordeaux in Kalifornija · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Bordeaux in Kanada · Poglej več »

Kelti

Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Bordeaux in Kelti · Poglej več »

Kjušu

Položaj otoka Kjušu z vrisanimi mejami provinc Kjušu (japonsko 九州, po Hepburnu Kyūshū; »devet provinc«) je tretji največji japonski otok s površino 36.554 km2 in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov.

Novo!!: Bordeaux in Kjušu · Poglej več »

Krakov

Krakov, latinsko Cracovia) je eno najstarejših in drugo največje mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva. Leži na jugu Poljske, 350 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Varšave ob reki Visli, Do leta 1596 je bilo glavno mesto Poljske, nato je kralj Sigismund III. zaradi boljše goegrafske lege takratne Poljske-Litvanske unije sedež glavnega mesta prestavil iz Krakova v Varšavo. Konec leta 2011 je v samem mestu prebivalo okoli 760.000 prebivalcev; v urbanem območju mesta pa skupno 1,4 milijona. Po invaziji na Poljsko ob začetku II. svetovne vojne je Krakov postal sedež splošne nemške vlade. Judovska populacija je bila primorana v selitev v Krakovski geto - Kazimierz, od kjer so jih pošiljali v uničevalna taborišča (Auschwitz) ali v delovna taborišča (Plašov). Leta 1978 je bil Krakovski nadškof, Karol Wojtyła, izvoljen za papeža rimskokatoliške cerkve. Bil je prvi neitalijanski papež v 455ih letih, in prvi slovanski papež. Leta 1978 Krakov je bil vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, in to celotno staro mestno jedro. Krakov se po mnogih seznamih navaja kot eno najlepših mest v Evropi. Svojo bogato kulturno dediščino razkazuje čez obdobja od gotike, renesanse in baroka. Mestna arhitektura vključuje stolnico in kraljevi grad, Baziliko svete Marije in največji srednjeveški trg v Evropi. Tukaj je sedež Jagelonske univerze, ene najstarejših univerz na svetu, ki je tradicionalno najbolj ugledna inštitucija visokošolskega izobraževanja na Poljskem.

Novo!!: Bordeaux in Krakov · Poglej več »

La Brède

La Brède (gaskonsko La Brèda) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in La Brède · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija je republika v severovzhodni Evropi.

Novo!!: Bordeaux in Latvija · Poglej več »

Le Bouscat

Le Bouscat (gaskonsko Lo Boscat) je severno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Le Bouscat · Poglej več »

Lima

Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.

Novo!!: Bordeaux in Lima · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji, ki obsega večino kulturnega, zgodovinskega in zemljepisnega območja, znanega kot Kitajska.

Novo!!: Bordeaux in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »

Lormont

Lormont (gaskonsko Larmont) je severovzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Lormont · Poglej več »

Los Angeles

Los Angeles (kratko L.A., tudi Mesto angelov (City of Angels), izgovorjava: angleško, špansko) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.

Novo!!: Bordeaux in Los Angeles · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Novo!!: Bordeaux in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »

Madrid

Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.

Novo!!: Bordeaux in Madrid · Poglej več »

Mali

Mali je celinska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Alžirijo, na vzhodu na Niger, na jugovzhodu na Burkino Faso, na jugu na Slonokoščeno obalo in Gvinejo, ter na zahodu na Senegal in Mavretanijo.

Novo!!: Bordeaux in Mali · Poglej več »

Maroko

Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.

Novo!!: Bordeaux in Maroko · Poglej več »

Mérignac

Mérignac (gaskonsko Merinhac) je zahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Mérignac · Poglej več »

München

München München (starinsko slovensko Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske.

Novo!!: Bordeaux in München · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Bordeaux in Nemčija · Poglej več »

Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

Novo!!: Bordeaux in Normani · Poglej več »

Občine Francije

Občina ali komuna je najnižji nivo administrativne razdelitve Francije.

Novo!!: Bordeaux in Občine Francije · Poglej več »

Okcitanščina

Katalonija |agency.

Novo!!: Bordeaux in Okcitanščina · Poglej več »

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.

Novo!!: Bordeaux in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »

Ouagadougou

Središče mesta, v ozadju ''Trg Združenih narodov'' Ouagadougou (krajše Ouaga) je glavno mesto zahodnoafriške države Burkine Faso.

Novo!!: Bordeaux in Ouagadougou · Poglej več »

Palestina

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina je deloma priznana država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Bordeaux in Palestina · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Novo!!: Bordeaux in Peru · Poglej več »

Pessac

Pessac (gaskonsko Peçac) je jugozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Pessac · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Bordeaux in Poljska · Poglej več »

Porto

Porto je drugo največje mesto Portugalske.

Novo!!: Bordeaux in Porto · Poglej več »

Portugalska

Portugalska je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku.

Novo!!: Bordeaux in Portugalska · Poglej več »

Prefektura (Francija)

Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.

Novo!!: Bordeaux in Prefektura (Francija) · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Novo!!: Bordeaux in Pristanišče · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Bordeaux in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Quebec City

Québec ali Quebec, tudi Quebec City ali Québec City (Québec, ali Ville de Québec), je mesto v Kanadi in glavno mesto pokrajine Quebec.

Novo!!: Bordeaux in Quebec City · Poglej več »

Ramala

Ramala Ramala (arabsko:. رام الله, izgovarja Ramali) je sestavljena iz "Ram", je v aramejščini beseda, ki pomeni "visoko mesto ali gore" in "Alah", arabska beseda za Boga.

Novo!!: Bordeaux in Ramala · Poglej več »

Riga

Riga je glavno mesto Latvije.

Novo!!: Bordeaux in Riga · Poglej več »

Rimski imperij

Rímski impêrij (tudi Rimsko cesarstvo) označuje starorimsko civilizacijo v stoletjih, ki so sledila reorganizaciji pod vodstvom cesarja Avgusta.

Novo!!: Bordeaux in Rimski imperij · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Bordeaux in Rusija · Poglej več »

Saint-Médard-en-Jalles

Saint-Médard-en-Jalles (Okcitansko Sent Medard de Jalas) je severozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Saint-Médard-en-Jalles · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg, Sánkt-Peterbúrg, med prebivalci ljubkovalno imenovan tudi »Piter«) je s 4.700.000 prebivalci drugo največje mesto v Ruski federaciji. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih – predvsem italijanskih – arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto. Od 18. (31.) avgusta 1914 do 26. januarja 1924 je bilo mesto poimenovano Petrograd, od 26. januarja 1924 do 6. septembra 1991 pa Leningrad.

Novo!!: Bordeaux in Sankt Peterburg · Poglej več »

Seznam mest v Franciji

To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.

Novo!!: Bordeaux in Seznam mest v Franciji · Poglej več »

Seznam regij Francije

Francija je razdeljena na 27 pokrajin, od tega jih je 22 v Evropi, 5 pa so prekomorska ozemlja.

Novo!!: Bordeaux in Seznam regij Francije · Poglej več »

Stoletna vojna

15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je naziv za vojno, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.

Novo!!: Bordeaux in Stoletna vojna · Poglej več »

Sveti Andrej

Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov in velja za pomembnega krščanskega svetnika, * Betsajda ob Galilejskem jezeru; + 30. november ?, Patras, Grčija.

Novo!!: Bordeaux in Sveti Andrej · Poglej več »

Talence

Talence (gaskonsko Talença) je južno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Talence · Poglej več »

Unescova svetovna dediščina

Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, ki so pod zaščito organizacije UNESCO bodisi kot kulturna ali pa kot naravna dediščina.

Novo!!: Bordeaux in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »

Vandali

Rekonstrukcija Vandalov Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Novo!!: Bordeaux in Vandali · Poglej več »

Villenave-d'Ornon

Villenave-d'Ornon (gaskonsko Vilanava d'Ornon) je južno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.

Novo!!: Bordeaux in Villenave-d'Ornon · Poglej več »

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Novo!!: Bordeaux in Vizigoti · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: Bordeaux in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Bordeaux in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Zveza za ljudsko gibanje

Zveza za ljudsko gibanje (Union pour un Mouvement Populaire, UMP) je desno-sredinska politična stranka, ena od dveh glavnih sodobnih političnih strank v Franciji, poleg nje je to še levo-sredinska Socialistična stranka (PS).

Novo!!: Bordeaux in Zveza za ljudsko gibanje · Poglej več »

1096

1096 (MXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Bordeaux in 1096 · Poglej več »

1305

1305 (MCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Bordeaux in 1305 · Poglej več »

1453

1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Bordeaux in 1453 · Poglej več »

1653

1653 (MDCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Bordeaux in 1653 · Poglej več »

1840

1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Bordeaux in 1840 · Poglej več »

276

276 (CCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Bordeaux in 276 · Poglej več »

300 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. Leta: 305 pr. n. št. 304 pr. n. št. 303 pr. n. št. 302 pr. n. št. 301 pr. n. št. - 300 pr.

Novo!!: Bordeaux in 300 pr. n. št. · Poglej več »

409

409 (CDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Bordeaux in 409 · Poglej več »

414

414 (CDXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Bordeaux in 414 · Poglej več »

498

498 (CDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Bordeaux in 498 · Poglej več »

60 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Bordeaux in 60 pr. n. št. · Poglej več »

732

732 (DCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Bordeaux in 732 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »