Odpri v Google MapsKazalo
63 odnosi: Akvitanija, Alexandre Dumas, Atlantski ocean, Auch, Španija, Bagnères-de-Luchon, Baskovščina, Bayonne, Bazas, Biskajski zaliv, Bordeaux, Condom, Dax, Dioklecijan, Dolina Aran, Eauze, Foie gras, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Franki, Frankovsko cesarstvo, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Garona, Germani, Gers (departma), Gironde (departma), Haute-Garonne, Hautes-Pyrénées, Iberski polotok, Jug-Pireneji, Landes, Langon, Lectoure, Loara, Lot-et-Garonne, Lurd, Mont-de-Marsan, Nérac, Okcitanščina, Pamplona, Pau, Francija, Pireneji, Pyrénées-Atlantiques, Rimsko cesarstvo, Saint-Gaudens, Tarbes, ... Razširi indeks (13 več) »
- Nekdanje francoske province
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Gaskonja in Akvitanija
Alexandre Dumas
Alexandre Dumas oče, francoski pisatelj, * 24. julij 1802, Villers-Cotterêts, Francija - † 5. december 1870, Puys, Seine-Maritime.
Poglej Gaskonja in Alexandre Dumas
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Gaskonja in Atlantski ocean
Auch
Auch (okcitansko/gaskonjsko Aush) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Gers in zgodovinsko glavno mesto Gaskonje.
Poglej Gaskonja in Auch
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Gaskonja in Španija
Bagnères-de-Luchon
Bagnères-de-Luchon, tudi Luchon (okcitansko Banhèras de Luishon / Luishon) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Poglej Gaskonja in Bagnères-de-Luchon
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Poglej Gaskonja in Baskovščina
Bayonne
Bayonne /baˈjɔn/ (baskovsko in okcitansko-gaskonjsko Baiona; špansko Bayona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.
Poglej Gaskonja in Bayonne
Bazas
Bazas (gaskonsko Bazats) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Poglej Gaskonja in Bazas
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Gaskonja in Biskajski zaliv
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Gaskonja in Bordeaux
Condom
Condom (tudi Condom-en-Armagnac) je naselje in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Gers.
Poglej Gaskonja in Condom
Dax
Dax (gaskonjsko/okcitansko Dacs), v rimskem obdobju Aquae Tarbellicae, je zdraviliško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Landes.
Poglej Gaskonja in Dax
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Poglej Gaskonja in Dioklecijan
Dolina Aran
Dolina Aran (okcitansko:; katalonsko:; špansko) (prej se je uradno imenoval Val d'Aran) je upravna enota (prej je bila comarca) v Kataloniji v Španiji, sestavljena iz Doline Aran, 633,5 kvadratnih kilometrov na območju Pirenejev na severozahodnem delu province Lleida.
Poglej Gaskonja in Dolina Aran
Eauze
Eauze (gaskonsko Eusa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gers regije Jug-Pireneji.
Poglej Gaskonja in Eauze
Foie gras
Priprava solate s foie gras Sladica s foie gras in rabarbaro Foie gras (francosko za 'maščobna jetra') je kulinarična specialiteta, ki jo dobijo iz jeter pet do šest mesecev stare gosi ali race.
Poglej Gaskonja in Foie gras
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Gaskonja in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Gaskonja in Francoščina
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Gaskonja in Francoska revolucija
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Poglej Gaskonja in Francoske regije
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Gaskonja in Francoski departma
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Gaskonja in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Gaskonja in Frankovsko cesarstvo
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Gaskonja in Gaj Avgust Oktavijan
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Gaskonja in Galci
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Poglej Gaskonja in Garona
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Gaskonja in Germani
Gers (departma)
Gers (oznaka 32) je francoski departma, imenovan po reki Gers, ki teče skozenj.
Poglej Gaskonja in Gers (departma)
Gironde (departma)
Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Gaskonja in Gironde (departma)
Haute-Garonne
Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.
Poglej Gaskonja in Haute-Garonne
Hautes-Pyrénées
Hautes-Pyrénées (oksitansko/gaskonjsko Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus; špansko: Altos Pirineos; katalonsko: Alts Pirineus; oznaka 65) je francoski departma ob meji s Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Gaskonja in Hautes-Pyrénées
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Gaskonja in Iberski polotok
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Poglej Gaskonja in Jug-Pireneji
Landes
Landes (gaskonsko las Lanas, oznaka 40) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.
Poglej Gaskonja in Landes
Langon
Langon (gaskonsko Lengon) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.
Poglej Gaskonja in Langon
Lectoure
Lectoure (gaskonsko Leitora) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gers regije Jug-Pireneji.
Poglej Gaskonja in Lectoure
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Gaskonja in Loara
Lot-et-Garonne
Lot-et-Garonne (okcitansko Òlt e Garona, oznaka 47) je francoski departma, imenovan po rekah Lot in Garoni, ki tečeta skozenj.
Poglej Gaskonja in Lot-et-Garonne
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Poglej Gaskonja in Lurd
Mont-de-Marsan
Mont-de-Marsan (gaskonsko Lo Moun/Lo Mont de Marsan) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Landes.
Poglej Gaskonja in Mont-de-Marsan
Nérac
Nérac (okcitansko Nerac) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Lot-et-Garonne.
Poglej Gaskonja in Nérac
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Poglej Gaskonja in Okcitanščina
Pamplona
Pamplona () ali Iruña (črkovanjem: Iruñea) je zgodovinsko glavno mesto Navarre, v Španiji, in nekdanje kraljevine Navarre.
Poglej Gaskonja in Pamplona
Pau, Francija
Pau (okcitansko Pau.
Poglej Gaskonja in Pau, Francija
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Gaskonja in Pireneji
Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu.
Poglej Gaskonja in Pyrénées-Atlantiques
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Gaskonja in Rimsko cesarstvo
Saint-Gaudens
Saint-Gaudens (okcitansko Sent Gaudenç) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Zgornja Garona.
Poglej Gaskonja in Saint-Gaudens
Tarbes
Tarbes (okcitansko Tarba) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Visoki Pireneji.
Poglej Gaskonja in Tarbes
Tarn-et-Garonne
Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.
Poglej Gaskonja in Tarn-et-Garonne
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Gaskonja in Toulouse
Trije mušketirji
Ludvik XIII, francoski kralj Armand Jean du Plessis, kardinal Richelieu Ana Avstrijska, francoska kraljica George Villiers, vojvoda Buckingham Kardinal Richelieu pri obleganju la Rochella Trije mušketirji je pustolovski roman iz leta 1844 in je prva knjiga iz serije, ki ji sledijo še Dvajset let pozneje in Mož z železno masko.
Poglej Gaskonja in Trije mušketirji
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Gaskonja in Vandali
Velika sipina Pyla
Zračni posnetek Sipina Pyla, dostop na sipino po stopnicah, zavarovanih z ograjo iz šibja Pogled s sipine Pyla na nanose peska pred njo v smeri proti Atlantiku Pogled na sipino s severa proti jugu Sipina Pyla ali Pilat leži v osrčju gozdnate pokrajine Landes de Gascogne (Gaskonja) in je največja ter najvišja peščena sipina v Evropi.
Poglej Gaskonja in Velika sipina Pyla
Vinjak
Vinjak je odležan vinski destilat, ki vsebuje minimalno 36 vol.
Poglej Gaskonja in Vinjak
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Gaskonja in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Gaskonja in Vizigotsko kraljestvo
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Gaskonja in Zahodno Rimsko cesarstvo
27 pr. n. št.
27 pr.
Poglej Gaskonja in 27 pr. n. št.
297
297 (CCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gaskonja in 297
507
507 (DVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gaskonja in 507
600
600 (DC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gaskonja in 600