Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Normani

Index Normani

12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.

98 odnosi: Anglija, Arabci, Asimilacija, Škotska, Črno morje, Balkan, Belo morje, Birokracija, Bitka pri Hastingsu, Burgundija, Carigrad, Danci, Danegeld, Dneper, Država, Dublin, Estuarij, Evropa, Ferski otoki, Fevdalizem, Finance, Francija, Francoščina, Germani, Grad, Grenlandija, Henrik VI. Hohenstaufen, Irska, Islandija, Italija, Jug, Kalabrija, Katolištvo, Kijev, Knez, Knut Veliki, Kralj, Kultura, Ljudstvo, Malta, Mesto, Monarhija, Mota (grad), Najemnik, Normandija, Norveška, Oblast, Otok, Ozemlje, Papež, ..., Pariz, Pastir, Pleme, Plemstvo, Plenilstvo, Politika, Polotok, Reka, Rogerij II. Sicilski, Romeji, Rusija, Sena, Severni tečaj, Sicilija, Skandinavija, Slovani, Sredozemlje, Stoletje, Sveto rimsko cesarstvo, Tapiserija iz Bayeuxa, Totalitarizem, Trgovec, Trgovina, Varjagi, Velika Britanija, Vikingi, Viljem I., Viljem Osvajalec, Vlada, Vzhod, Wales, Zgodovina, 1000, 1013, 1066, 1130, 1153, 1198, 12. stoletje, 20 (število), 8. stoletje, 845, 856, 874, 886, 9. stoletje, 911, 986. Razširi indeks (48 več) »

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Normani in Anglija · Poglej več »

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Normani in Arabci · Poglej več »

Asimilacija

Asimilacija je pojem iz povsem različnih znanstvenih ved, ki izvira iz latinske besede similis (podobno) oz.

Novo!!: Normani in Asimilacija · Poglej več »

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Novo!!: Normani in Škotska · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Normani in Črno morje · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Novo!!: Normani in Balkan · Poglej več »

Belo morje

Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.

Novo!!: Normani in Belo morje · Poglej več »

Birokracija

Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.

Novo!!: Normani in Birokracija · Poglej več »

Bitka pri Hastingsu

V bitki pri Hastingsu v južni Angliji, danes pri kraju Battle v Vzhodnem Sussexu, sta se spopadli anglosaška vojska pod poveljstvom kralja Harolda II. in vojska normanskih napadalcev pod poveljstvom normanskega vojvode Viljema II. Zmagali so Normani in njihov vodja je postal angleški kralj Viljem I., imenovan Viljem Osvajalec.

Novo!!: Normani in Bitka pri Hastingsu · Poglej več »

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Novo!!: Normani in Burgundija · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Normani in Carigrad · Poglej več »

Danci

Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.

Novo!!: Normani in Danci · Poglej več »

Danegeld

Runski kamen U 241 v Lingsbergu na Švedskem v Upplandu, postavljen okoli leta 1050. Postavil ga je Ulfríkrov vnuk v čast, ker je dvakrat dobil danegeld v Angliji. Danegeld (danski davek, natančno danski dolg) je ime za davek, ki so ga plačevali v zahodnoevropskih državah od 9.

Novo!!: Normani in Danegeld · Poglej več »

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Novo!!: Normani in Dneper · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Normani in Država · Poglej več »

Dublin

Dublin (irsko Baile Átha Cliath) je največje mesto in glavno mesto Republike Irske na vzhodni obali otoka ob širokem ustju reke Liffey.

Novo!!: Normani in Dublin · Poglej več »

Estuarij

Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.

Novo!!: Normani in Estuarij · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Normani in Evropa · Poglej več »

Ferski otoki

Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu, Islandijo na severozahodu in Norveško na vzhodu.

Novo!!: Normani in Ferski otoki · Poglej več »

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Novo!!: Normani in Fevdalizem · Poglej več »

Finance

Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.

Novo!!: Normani in Finance · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Normani in Francija · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Normani in Francoščina · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Novo!!: Normani in Germani · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Normani in Grad · Poglej več »

Grenlandija

Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).

Novo!!: Normani in Grenlandija · Poglej več »

Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VI.

Novo!!: Normani in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »

Irska

Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Normani in Irska · Poglej več »

Islandija

Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.

Novo!!: Normani in Islandija · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Normani in Italija · Poglej več »

Jug

Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Normani in Jug · Poglej več »

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Novo!!: Normani in Kalabrija · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Normani in Katolištvo · Poglej več »

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Novo!!: Normani in Kijev · Poglej več »

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Novo!!: Normani in Knez · Poglej več »

Knut Veliki

Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.

Novo!!: Normani in Knut Veliki · Poglej več »

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Normani in Kralj · Poglej več »

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Novo!!: Normani in Kultura · Poglej več »

Ljudstvo

Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.

Novo!!: Normani in Ljudstvo · Poglej več »

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Novo!!: Normani in Malta · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Normani in Mesto · Poglej več »

Monarhija

Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).

Novo!!: Normani in Monarhija · Poglej več »

Mota (grad)

Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.

Novo!!: Normani in Mota (grad) · Poglej več »

Najemnik

Najemnik (tudi najemniški vojak, plačanec) je oseba, ki sodeluje v oboroženih konfliktih izključno zaradi zaslužka, ni pa državljan nobene od držav v konfliktu, niti se ne bori za določen politični sistem ali ideologijo.

Novo!!: Normani in Najemnik · Poglej več »

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Novo!!: Normani in Normandija · Poglej več »

Norveška

Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Novo!!: Normani in Norveška · Poglej več »

Oblast

Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.

Novo!!: Normani in Oblast · Poglej več »

Otok

Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.

Novo!!: Normani in Otok · Poglej več »

Ozemlje

Ozemlje je izraz za večje ali manjše geografsko območje.

Novo!!: Normani in Ozemlje · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Novo!!: Normani in Papež · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Normani in Pariz · Poglej več »

Pastir

Pastir ovčar v Romuniji Gauči zbirajo ovce v Patagoniji, Argentina Pastír je delavec, ki živi polnomadsko življenje z oskrbo raznih domačih živali (največkrat v čredah) med pašo na pašnikih.

Novo!!: Normani in Pastir · Poglej več »

Pleme

Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.

Novo!!: Normani in Pleme · Poglej več »

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Novo!!: Normani in Plemstvo · Poglej več »

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Novo!!: Normani in Plenilstvo · Poglej več »

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Novo!!: Normani in Politika · Poglej več »

Polotok

hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.

Novo!!: Normani in Polotok · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Normani in Reka · Poglej več »

Rogerij II. Sicilski

Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.

Novo!!: Normani in Rogerij II. Sicilski · Poglej več »

Romeji

Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.

Novo!!: Normani in Romeji · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Normani in Rusija · Poglej več »

Sena

Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.

Novo!!: Normani in Sena · Poglej več »

Severni tečaj

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.

Novo!!: Normani in Severni tečaj · Poglej več »

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Normani in Sicilija · Poglej več »

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Novo!!: Normani in Skandinavija · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Normani in Slovani · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Normani in Sredozemlje · Poglej več »

Stoletje

Stolétje je doba, dolga sto let.

Novo!!: Normani in Stoletje · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Novo!!: Normani in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tapiserija iz Bayeuxa

Podrobnost iz tapiserije Podrobnost iz tapiserije Tapiserija iz Bayeuxa (francosko Tapisserie de Bayeux) je vezenina iz leta 1077 narejena v Bayeuxu, Spodnja Normandija, na kateri je upodobljena zgodba o bitki pri Hastingsu (iz leta 1066).

Novo!!: Normani in Tapiserija iz Bayeuxa · Poglej več »

Totalitarizem

Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.

Novo!!: Normani in Totalitarizem · Poglej več »

Trgovec

Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).

Novo!!: Normani in Trgovec · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Novo!!: Normani in Trgovina · Poglej več »

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Novo!!: Normani in Varjagi · Poglej več »

Velika Britanija

Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Normani in Velika Britanija · Poglej več »

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Novo!!: Normani in Vikingi · Poglej več »

Viljem I.

Viljem I. je ime več vladarjev.

Novo!!: Normani in Viljem I. · Poglej več »

Viljem Osvajalec

Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.

Novo!!: Normani in Viljem Osvajalec · Poglej več »

Vlada

Vlada je izvršna oblast in kolegijski organ, ki jo predstavlja.

Novo!!: Normani in Vlada · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Novo!!: Normani in Vzhod · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Normani in Wales · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Normani in Zgodovina · Poglej več »

1000

Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.

Novo!!: Normani in 1000 · Poglej več »

1013

1013 (MXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Normani in 1013 · Poglej več »

1066

1066 (MLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Normani in 1066 · Poglej več »

1130

1130 (MCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Normani in 1130 · Poglej več »

1153

1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Normani in 1153 · Poglej več »

1198

1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Normani in 1198 · Poglej več »

12. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.

Novo!!: Normani in 12. stoletje · Poglej več »

20 (število)

20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.

Novo!!: Normani in 20 (število) · Poglej več »

8. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.

Novo!!: Normani in 8. stoletje · Poglej več »

845

845 (DCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Normani in 845 · Poglej več »

856

856 (DCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Normani in 856 · Poglej več »

874

874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Normani in 874 · Poglej več »

886

886 (DCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Normani in 886 · Poglej več »

9. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.

Novo!!: Normani in 9. stoletje · Poglej več »

911

911 (CMXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Normani in 911 · Poglej več »

986

986 (CMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Normani in 986 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »