Kazalo
44 odnosi: Alzacija, Anžujci, Angers, Anglija, Anjou (grofija), Apnenec, Avstrija, Škotska, Češka, Beneluks, Bergfrid, Bronasta doba, Calais, Cambridge, Citadela, Danska, Dvižni most, Erozija, Fevd, Fevdalizem, Flandrija, Francija, Glina, Gomilno grobišče, Grad, Grad zatočišče, Irska, Italija, Karolinško cesarstvo, Nemčija, Normandija, Normani, Norveška, Oslo, Palisada, Pesek, Poplava, Ren, Sicilija, Skandinavija, Sveto rimsko cesarstvo, Viljem Osvajalec, Vodni grad, Wales.
- Fevdalizem
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Mota (grad) in Alzacija
Anžujci
Anžujci ali Anžuvinci (francosko d'Anjou) se imenujejo po grofiji Anjou, enem najpomembnejših francoskih kronskih fevdov.
Poglej Mota (grad) in Anžujci
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Mota (grad) in Angers
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Mota (grad) in Anglija
Anjou (grofija)
''Položaj grofije Anjou v Franciji'' Anjou (Anžu) je zgodovinska grofija v Franciji z glavnim mestom Angers.
Poglej Mota (grad) in Anjou (grofija)
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Mota (grad) in Apnenec
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Mota (grad) in Avstrija
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Mota (grad) in Škotska
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Mota (grad) in Češka
Beneluks
Beneluks (izvirno Benelux (ali Bénélux), izraz je nastal iz korenov besed '''Be'''lgië, '''Ne'''derland in '''Lu'''xembourg) je ekonomska unija, ki združuje tri zahodnoevropske države: Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg.
Poglej Mota (grad) in Beneluks
Bergfrid
Topolčanski grad, Slovaška. Tri linije obrambe so izvrstno vidne: renesančni bastijoni, osrednja gotska fortifikacija in bergfrid kot zadnje zatočišče. Bergfrid je visok stolp, ki se ga običajno najde na gradovih iz srednjega veka v državah nemško govorečega prostora in državah pod nemškim vplivom.
Poglej Mota (grad) in Bergfrid
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Mota (grad) in Bronasta doba
Calais
Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Mota (grad) in Calais
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Mota (grad) in Cambridge
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Mota (grad) in Citadela
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Mota (grad) in Danska
Dvižni most
Animacija dvižnega mostu Dvižni most je premični most, ki z rotacijo odpira razponsko konstrukcijo in v dvignjenem položaju zagotavlja izvajanje prometa ladij ali čolnov.
Poglej Mota (grad) in Dvižni most
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Mota (grad) in Erozija
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Mota (grad) in Fevd
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Mota (grad) in Fevdalizem
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Mota (grad) in Flandrija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Mota (grad) in Francija
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Mota (grad) in Glina
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Mota (grad) in Gomilno grobišče
Grad
pa tudi.
Poglej Mota (grad) in Grad
Grad zatočišče
Rekonstruiran slovanski grad zatočišče Raduš (Dolne Lužice) Grad zatočišče (tudi pribežališče, ljudski grad, kmečki grad) se imenuje gradu podobna utrdba, običajno obdana z obzidjem obrambnega sistema, ki ni bila stalno naseljena ampak je lokalnemu prebivalstvu služila kot začasni umik pred vojno nevarnostjo.
Poglej Mota (grad) in Grad zatočišče
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Mota (grad) in Irska
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Mota (grad) in Italija
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Mota (grad) in Karolinško cesarstvo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Mota (grad) in Nemčija
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Mota (grad) in Normandija
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Mota (grad) in Normani
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Mota (grad) in Norveška
Oslo
Oslo je glavno in najbolj naseljeno mesto Norveške.
Poglej Mota (grad) in Oslo
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Poglej Mota (grad) in Palisada
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Mota (grad) in Pesek
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Mota (grad) in Poplava
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Mota (grad) in Ren
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Mota (grad) in Sicilija
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Mota (grad) in Skandinavija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Mota (grad) in Sveto rimsko cesarstvo
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Poglej Mota (grad) in Viljem Osvajalec
Vodni grad
Vodni grad je nižinski grad ali veličasten dom, ki je v celoti obkrožen z jarki napolnjenimi z vodo (angl. moated castle) ali naravnimi vodnimi telesi: kot otoški gradovi na reki ali jezeru.
Poglej Mota (grad) in Vodni grad
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Mota (grad) in Wales