Odpri v Google MapsKazalo
151 odnosi: Akureyri, Aluminij, Amonijak, Arktični ocean, Arktika, Atlantski ocean, Þingvellir, Azori, Škotska, Banana, Bazalt, Borovnica (grm), Bremen, Breza, Britansko otočje, Buča, Celzijeva temperaturna lestvica, Cesta 1 (Islandija), Danska, Dettifoss, Domača ovca, Domači konj, Država, Državni zbor Islandije, Elektrika, Enciklopedija Britannica, Energija, Evangeličanska Cerkev, Evropa, Evropska unija, Evropsko združenje za prosto trgovino, Fermentacija v predelavi hrane, Ferski otoki, Fjord, Fumarola, Gejzir, Glavno mesto, Govedo, Gozd, Grenlandija, Guðni Thorlacius Jóhannesson, Gullfoss, Haakon, Haukadalur, Hekla, Hektar, Hidroelektrarna, Hruška, Hvalfjarðargöng, Industrija, ... Razširi indeks (101 več) »
- Države pakta NATO
- Evropske države
- Nordijske države
- Otoške države
- Republike
Akureyri
Akureyri je mesto in pristanišče na severni obali Islandije.
Poglej Islandija in Akureyri
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Islandija in Aluminij
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Islandija in Amonijak
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Islandija in Arktični ocean
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Islandija in Arktika
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Islandija in Atlantski ocean
Þingvellir
Þingvellir (islandsko) je kraj v jugozahodnem delu Islandije, v bližini polotoka Reykjanes, na vulkanskem območju Hengill.
Poglej Islandija in Þingvellir
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Islandija in Azori
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Islandija in Škotska
Banana
Banana je užiten sadež, plod različnih vrst zelnatih rastlin iz roda Musa in je lahko različnih barv, velikosti in trdnosti.
Poglej Islandija in Banana
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Islandija in Bazalt
Borovnica (grm)
Borovníca (znanstveno ime Vaccinium myrtillus) tudi navadna borovnica, gozdna borovnica, črnica raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope.
Poglej Islandija in Borovnica (grm)
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Islandija in Bremen
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Islandija in Breza
Britansko otočje
Lega Britanskega otočja Britansko otočje je največje evropsko otočje.
Poglej Islandija in Britansko otočje
Buča
Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod rastlin iz družine bučevk (Cucurbitaceae). Imajo obojestranske žilne snope in večinoma krpate, premenjalne liste, cvetovi so večinoma beli ali rumeni, enospolni in petštevni. Plodovi in semena nekaterih vrst bučevk so užitni.
Poglej Islandija in Buča
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Islandija in Celzijeva temperaturna lestvica
Cesta 1 (Islandija)
Potek krožne ceste z nekaterimi pomembnejšimi kraji, ki jih povezuje: 1) Reykjavík; 2) Borgarnes; 3) Blönduós; 4) Akureyri; 5) Egilsstaðir; 6) Höfn; 7) Selfoss. Cesta 1 ali krožna cesta (Hringvegur) je državna cesta na Islandiji, ki poteka okoli otoka in povezuje večino naseljenih delov države.
Poglej Islandija in Cesta 1 (Islandija)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Islandija in Danska
Dettifoss
Dettifoss (islandska izgovorjava) je slap v narodnem parku Vatnajökull na severovzhodu Islandije in slovi kot drugi najmočnejši slap v Evropi za Renskimi slapovi.
Poglej Islandija in Dettifoss
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Islandija in Domača ovca
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Islandija in Domači konj
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Islandija in Država
Državni zbor Islandije
Thingvellir Prelomnica Državni zbor (staroskandinavsko Alþing) je narodni parlament Islandije.
Poglej Islandija in Državni zbor Islandije
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Islandija in Elektrika
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Islandija in Enciklopedija Britannica
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Islandija in Energija
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Poglej Islandija in Evangeličanska Cerkev
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Islandija in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Islandija in Evropska unija
Evropsko združenje za prosto trgovino
Evropsko združenje za prosto trgovino ali s kratico Efta (angleško European Free Trade Association (EFTA), francosko Association européenne de libre-échange (AELE)) je trgovinska zveza, ki je bila ustanovljena 3.
Poglej Islandija in Evropsko združenje za prosto trgovino
Fermentacija v predelavi hrane
Pivo in kruh sta med pomembnimi prehranskimi proizvodi, ki so produkt fermentacije Predelava hrane s fermentacijo pomeni načrtno uporabo mikroorganizmov – kvasovk ali bakterij – ki pod anaerobnimi pogoji izvajajo fermentacijo za pretvorbo ogljikovodikov v etanol ali organske kisline in ogljikov dioksid.
Poglej Islandija in Fermentacija v predelavi hrane
Ferski otoki
Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu, med Škotsko na jugu, Islandijo na severozahodu in Norveško na vzhodu.
Poglej Islandija in Ferski otoki
Fjord
Fjord Grenlandiji, z manjšimi fjordi. Na dnu je najdaljši fjord na svetu - Scoresby Sund Fjord je potopljena ledeniška dolina, ki jo je zalilo morje.
Poglej Islandija in Fjord
Fumarola
Fumarola v kraterju Halema`uma`u, Havaji Fumarola je odprtina v Zemljini skorji, pogosto v bližini vulkanov, skozi katero izhajajo vodna para in plini, med njimi ogljikov dioksid, žveplov dioksid, vodikov klorid in vodikov sulfid.
Poglej Islandija in Fumarola
Gejzir
Gejzir Strokkur, Islandija Gejzír je termalni izvir na Zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak.
Poglej Islandija in Gejzir
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Islandija in Glavno mesto
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Islandija in Govedo
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Islandija in Gozd
Grenlandija
Grenlandija (dobesedno pomeni »Naša dežela«, in, »Zelena dežela«) je otok v Severnem Atlantskem oceanu, vzhodno od Kanade, in je največji otok na svetu (Avstralija je celina).
Poglej Islandija in Grenlandija
Guðni Thorlacius Jóhannesson
Guðni Thorlacius Jóhannesson, islandski politik, * 26. junij 1968, Reykjavik.
Poglej Islandija in Guðni Thorlacius Jóhannesson
Gullfoss
Slapišče Gullfoss Gullfoss (Zlati slap) je mogočen slap, ki se nahaja v kanjonu reke Hvítá na jugozahodu Islandije.
Poglej Islandija in Gullfoss
Haakon
Haakon je ime več norveških kraljev.
Poglej Islandija in Haakon
Haukadalur
Geotermalno polje z gejziri okoli Haukadalurja Haukadalur je visokotemperaturno območje ob vznožju gore Laugarfjall, severno od kraja Laugarvatn v južni Islandiji, okoli aktivnega vulkanskega sistema Veliki Gejzir.
Poglej Islandija in Haukadalur
Hekla
Hekla je delujoč ognjenik na jugu Islandije.
Poglej Islandija in Hekla
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Islandija in Hektar
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Islandija in Hidroelektrarna
Hruška
Hruška (znanstveno ime Pyrus communis) je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami.
Poglej Islandija in Hruška
Hvalfjarðargöng
Hvalfjarðargöng je cestni predor pod fjordom Hvalfjörður na zahodu Islandije.
Poglej Islandija in Hvalfjarðargöng
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Islandija in Industrija
Islandščina
Islandščina je zahodnoskandinavski jezik, ki ga govorijo na Islandiji.
Poglej Islandija in Islandščina
Islandci
Islandci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju današnje Islandije.
Poglej Islandija in Islandci
Islandska krona
Islandska krona (množina krónur, koda ISK) je valuta Islandije.
Poglej Islandija in Islandska krona
Jagoda
štiri vrste plodov - jagode (velikost ni sorazmerna). V smeri urinega kazalca od desne:ameriška vinska trta, kaki, kosmulja, rdeči ribez (vrh) Jágoda (lat. bacca) je v botaniki enostavni sočni zaprti plod, ki se tvori iz cvetnega pestiča.
Poglej Islandija in Jagoda
Jökulsárgljúfur
Jökulsárgljúfur je nekdanji narodni park, ki se nahaja na severu Islandije okrog reke Jökulsá á Fjöllum.
Poglej Islandija in Jökulsárgljúfur
Jerebika
Jerebíka (znanstveno ime Sorbus aucuparia) je listnato drevo z užitnimi plodovi.
Poglej Islandija in Jerebika
Jogurt
Jogurt Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka.
Poglej Islandija in Jogurt
Kaldera
Ognjenik v kalderi na otoku Onekotan (Kurilski otoki) Satelitska slika Santorinija. V smeri urinega kazalca: Nea Kameni; Palea Kameni; Aspronisi; Therasia; Thera Jezero Crater v Oregonu Kaldera je geološka oblika, ki nastane kot posledica sesedanja ognjenika samega vase.
Poglej Islandija in Kaldera
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Poglej Islandija in Kalmarska unija
Katla
kaldere in preteklih izbruhov Katla je velik ognjenik na južni Islandiji.
Poglej Islandija in Katla
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Islandija in Katolištvo
Katrín Jakobsdóttir
Katrín Jakobsdóttir, islandska političarka, * 1. februar 1976, Reykjavik.
Poglej Islandija in Katrín Jakobsdóttir
Keflavík
Keflavík, lega kraja Keflavík, panorama Keflavík je manjše ribiško mesto in pristanišče na Islandiji.
Poglej Islandija in Keflavík
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Islandija in Kelti
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Islandija in Kmetijstvo
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Islandija in Krščanstvo
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Islandija in Krompir
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Islandija in Kvadratni kilometer
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Islandija in Kvartar
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Islandija in Ledenik
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Islandija in Lišaj
Lofsöngur
Lofsöngur (islandsko himna) je islandska himna.
Poglej Islandija in Lofsöngur
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Islandija in Madeira
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Islandija in Magma
Mývatn
Mývatn je plitvo jezero, ki leži na območju aktivnega vulkanizma na severu Islandije, nedaleč od vulkana Krafla.
Poglej Islandija in Mývatn
Mednarodni denarni sklad
Mednarodni denarni sklad (kratica MDS; angleško International Monetary Fund; kratica IMF) je mednarodna finančna organizacija.
Poglej Islandija in Mednarodni denarni sklad
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Islandija in Menih
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Islandija in Milimeter
Mofeta
Češkem Mofete v Laacher Seeju, Porenje - Pfalška, Nemčija Mofeta je reža ali kroglasta odprtina v tleh, iz katere izhajajo vroči plini, največkrat ogljikov dioksid, s temperaturo pod 100 °C.
Poglej Islandija in Mofeta
Mormon (ptič)
Mormon (znanstveno ime Fratercula arctica) je morski ptič iz družine njork, ki gnezdi ob obalah severnega Atlantskega oceana.
Poglej Islandija in Mormon (ptič)
Morska milja
(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine.
Poglej Islandija in Morska milja
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Islandija in Morski psi
Morski sesalec
Morski sesalci so vodni sesalci, ki neposredno izkoriščajo morske ekosisteme za svoje preživetje in so od njih odvisni.
Poglej Islandija in Morski sesalec
Narodni park Vatnajökull
Narodni park Vatnajökull je eden od treh narodnih parkov na Islandiji.
Poglej Islandija in Narodni park Vatnajökull
NATO
Severnoatlantska pogodbena organizacija oz.
Poglej Islandija in NATO
Navadni brin
Navadni brin, znanstveno ime Juniperus communis, je vrsta iz rodu Juniperus (brin), družina Cupressaceae (cipresovke).
Poglej Islandija in Navadni brin
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Islandija in Nemčija
Njiva
Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.
Poglej Islandija in Njiva
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Islandija in Norveška
Obsidian
Obsidian je vulkansko steklo, ki nastane, kadar se felzična lava ohladi tako hitro, da minerali ne morejo izkristaliti.
Poglej Islandija in Obsidian
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Islandija in Ognjenik
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Islandija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Islandija in Otok
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Poglej Islandija in Pašnik
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Islandija in Padavine
Parlament
Parlament (tudi predstavništvo) je politično demokratično telo, ki združuje posameznike, ki jih je izvolila nacija, da odločajo v njenem imenu.
Poglej Islandija in Parlament
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Poglej Islandija in Parlamentarni sistem
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Islandija in Plankton
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Islandija in Planota
Plovec
Primerek zelo poroznega plovca z vulkana Teide na Kanarskih otokih: gostota vzorca je približno 0,25 g/cm³: merilo je v centimetrih Skladi plovca na otoku Lipari, Eolsko otočje Plovec je porozna vulkanska kamnina, ki nastane z zelo hitrim strjevanjem pregrete viskozne in s plini bogate lave ali z mešanjem lave in vode.
Poglej Islandija in Plovec
Polarna lisica
Polarna lisíca ali pesec (znanstveno ime Alopex lagopus ali Vulpes lagopus) je majhna lisica, ki živi v hladnih arktičnih območjih severne poloble.
Poglej Islandija in Polarna lisica
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Islandija in Poletje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Islandija in Politika
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Islandija in Poljaki
Predsednik Islandije
Predsednik Islandije je državni poglavar Islandije.
Poglej Islandija in Predsednik Islandije
Predsednik vlade Islandije
Predsednik vlade Islandije je vodja islandske vlade.
Poglej Islandija in Predsednik vlade Islandije
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Islandija in Protestantizem
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Islandija in Ptiči
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Islandija in Računalništvo
Rečni režim
Rečni režim pomeni nihanje vodnega stanja reke med letom.
Poglej Islandija in Rečni režim
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Islandija in Reka
Repa
Repa (znanstveno ime Brassica rapa) izvira iz severnega dela srednje Evrope in so jo že zelo zgodaj kultivirali.
Poglej Islandija in Repa
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Poglej Islandija in Republika
Reykjavik
Reykjavik je glavno mesto Islandije, z okrog 120.000 prebivalci njeno največje mesto in hkrati najbolj severno ležeča prestolnica na svetu.
Poglej Islandija in Reykjavik
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Islandija in Ribe
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Islandija in Ribolov
Riolit
Riolit Obsidian (vitrofir), pod njim plovec in desno od njega riolit Vzorec riolita iz Conical Hill dome (Lyttelton Harbour, Nova Zelandija) Riolit je magmatska ekstruzivna kamnina (predornina) s felzično sestavo.
Poglej Islandija in Riolit
Severni tečajnik
izotermo 10 ºC v rdeči Severni tečajnik ali arktični krog je eden od petih pomembnejših vzporedniških krogov, s katerimi so označene posebne zemljepisne širine na zemljevidih sveta.
Poglej Islandija in Severni tečajnik
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Islandija in Seznam suverenih držav
Skaftafell
Skaftafell je območje ohranjanja narave v regiji Öræfi na jugovzhodu Islandije.
Poglej Islandija in Skaftafell
Skálholt
Skálholt, zgodovinsko in kulturno mesto, Islandija Skálholt (po starem: Skálaholt), je zgodovinsko in kulturno mesto, ki leži na jugu Islandije, v spodnjem delu doline Biskupstungur med rekama Hvita in Brúará.
Poglej Islandija in Skálholt
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Islandija in Slap
Solfatara
Solfatare v Námaskarð na Islandiji. Solfatare so 100 ° C do 250 ° C vroči postvulkanski izbruhi (oddušniki) plinov, ki večinoma vsebujejo vodikov sulfid (H2S), ogljikov dioksid (CO2) in vodne pare.
Poglej Islandija in Solfatara
Srednjeatlantski hrbet
Srednjeatlantski hrbet je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki je na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.
Poglej Islandija in Srednjeatlantski hrbet
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Islandija in Srednji vek
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Islandija in Standardizacija
Surovina
Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.
Poglej Islandija in Surovina
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Islandija in Terciar
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Islandija in Tona
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Islandija in Trave
Travnik
Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.
Poglej Islandija in Travnik
Trepetlika
Trepetlíka (znanstveno ime Populus tremula, L) je drevo iz rodu topolov.
Poglej Islandija in Trepetlika
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Islandija in Trg
Trondheim
Trondheim (po slovensko; urbano vzhodnonorveško; južni Sami Tråante), zgodovinsko Kaupangen, Nidaros in Trondhjem (lokalna izgovorjava), je mesto in občina v okrožju Trøndelag na Norveškem.
Poglej Islandija in Trondheim
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Islandija in Tundra
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Islandija in Turizem
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Islandija in Ura
Vatnajökull
Zemljevid Islandije - Vatnajökull je največji bel madež na desni Ledenik Vatnajökull (ledenik rek), znan tudi kot ledenik Vatna, je največji in najobsežnejši islandski ledenik in eden največjih v Evropi.
Poglej Islandija in Vatnajökull
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Islandija in Velika Britanija
Vestmanski otoki
Skica prikazuje spremembe Heimaeyja po izbruhu Eldfella Vestmanski otoki (islandsko: Vestmannaeyjar) so otočje ob južni obali Islandije.
Poglej Islandija in Vestmanski otoki
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Islandija in Veter
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Islandija in Vikingi
Vroča točka
Pomembnejše vroče točke Vroče točke so območja na Zemeljskem površju, ki predstavljajo območja velike ognjeniške aktivnosti.
Poglej Islandija in Vroča točka
Vstop Islandije v Evropsko unijo
Islandija in Evropska unija Vstop Islandije v Evropsko unijo je proces pridruževanja Islandije v Evropsko unijo.
Poglej Islandija in Vstop Islandije v Evropsko unijo
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Poglej Islandija in Zalivski tok
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Islandija in Zima
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Islandija in 19. stoletje
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Islandija in 1975
870
870 (DCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Islandija in 870
874
874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Islandija in 874
930
930 (CMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Islandija in 930
Glej tudi
Države pakta NATO
Evropske države
Nordijske države
Otoške države
Republike
Prav tako znan kot Republika Islandija.