Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Planota

Index Planota

Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).

58 odnosi: Altiplano, Altiplano Cundiboyacense, Anatolija, Anatolska planota, Angelov slap, Antarktika, Apalači, Arabski polotok, Arizona, Armensko višavje, Čile, Bogota, Bolivija, Dekanska planota, Endemit, Erozija, Etiopija, Evrazijska plošča, Gvajana, Gvajanski ščit, Himalaja, Iberski polotok, Indija, Indijska plošča, Izostazija, Južna Amerika, Kambrij, Kolorado, Kolorado (reka), Kras (območje), Kraton, Kremen, La Paz, Lava, Ledenik, Magma, Mittelland (Švica), Mongolska planota, Monsun, Nadžd, Nova Mehika, Osrednja Mezeta, Pakistan, Peščenjak, Peru, Savana Bogotá, Severna Amerika, Severna Irska, Severni otok, Seznam planot v Sloveniji, ..., Slap, Taupō (jezero), Tektonska plošča, Tibet, Titikaka, Utah, Veliki kanjon, Venezuela. Razširi indeks (8 več) »

Altiplano

Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.

Novo!!: Planota in Altiplano · Poglej več »

Altiplano Cundiboyacense

Altiplano Cundiboyacense je visoka planota v Cordilleri Oriental kolumbijskih Andov, ki pokriva dele departmajev Cundinamarca in Boyacá.

Novo!!: Planota in Altiplano Cundiboyacense · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Planota in Anatolija · Poglej več »

Anatolska planota

Anatolska planota pozimi iz zraka Anatolska planota je planota na Anatolskem polotoku oz.

Novo!!: Planota in Anatolska planota · Poglej več »

Angelov slap

Angelov slap (špansko Salto Ángel; jezik pemonov Kerepakupai Merú, kar pomeni "slap najglobljega mesta" ali Parakupá Vená, kar pomeni "padec z najvišje točke") je slap v Venezueli.

Novo!!: Planota in Angelov slap · Poglej več »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Novo!!: Planota in Antarktika · Poglej več »

Apalači

Apalači Apalači so gorovje v JV Severne Amerike.

Novo!!: Planota in Apalači · Poglej več »

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Novo!!: Planota in Arabski polotok · Poglej več »

Arizona

Arizóna (angleško, špansko) je ena od jugozahodnih zveznih držav ZDA. Je jugozahodni del četverne točke z Utahom na severozahodu, Koloradom na severovzhodu in Novo Mehiko na jugovzhodu, poleg njih pa meji še na Nevado na severozahodu, Kalifornijo na zahodu ter mehiški zvezni državi Sonora in Spodnja Kalifornija na jugu. Je 6. največja ameriška zvezna država po površini, in 14. po številu prebivalcev; po podatkih iz leta 2020 je v Arizoni živelo nekaj več kot sedem milijonov ljudi. Glavno in največje mesto je Phoenix. Zgodovinsko je ozemlje sedanje Arizone kot del province Alta California spadalo pod Španski imperij, leta 1821 pa je pripadlo osamosvojeni Mehiki. Združene države Amerike so večino pridobile po zmagi v ameriško-mehiški vojni leta 1848, preostanek pa z odkupom. Širše znana je zlasti po Velikem kanjonu reke Kolorado. Prebivalstvo je raznoliko; približno četrtina ozemlja pripada indijanskim rezervatom, od 1980. let pa je pomembno tudi priseljevanje Latinoameričanov z juga. Phoenix, Tucson in druga urbana središča so razvila obširna predmestja. Image:Canyon de Chelly 7-27-09 (2).JPG Image:Apache Sitgreaves Nima2.JPG Image:Phoenix AZ Downtown from airplane.jpg.

Novo!!: Planota in Arizona · Poglej več »

Armensko višavje

Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.

Novo!!: Planota in Armensko višavje · Poglej več »

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Novo!!: Planota in Čile · Poglej več »

Bogota

Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.

Novo!!: Planota in Bogota · Poglej več »

Bolivija

Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.

Novo!!: Planota in Bolivija · Poglej več »

Dekanska planota

Velika Dekanska planota na Indijski podcelini je med Zahodnimi Gati in Vzhodnimi Gati in je ohlapno opredeljena kot polotok med tema verigama, ki je južno od reke Narmada.

Novo!!: Planota in Dekanska planota · Poglej več »

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Novo!!: Planota in Endemit · Poglej več »

Erozija

Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.

Novo!!: Planota in Erozija · Poglej več »

Etiopija

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.

Novo!!: Planota in Etiopija · Poglej več »

Evrazijska plošča

Evrazijska ploča je ena glavnih litosferskih plošč planeta Zemlje, površine 67 811 000 km².

Novo!!: Planota in Evrazijska plošča · Poglej več »

Gvajana

Gvajana, uradno Kooperativna republika Gvajana, je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki predstavlja zahodni del širše regije Gvajane (ameroindijanska beseda, ki pomeni »dežela mnogih voda«) in na severu meji na Atlantski ocean, na vzhodu na Surinam, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Venezuelo.

Novo!!: Planota in Gvajana · Poglej več »

Gvajanski ščit

Gvajanski ščit (francosko Plateau des Guyanes, Bouclier guyanais; nizozemsko Hoogland van Guyana, Guianaschild; portugalsko Planalto das Guianas, Escudo das Guianas; špansko Escudo guayanés) je eden od treh južnoameriških kratonov.

Novo!!: Planota in Gvajanski ščit · Poglej več »

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Novo!!: Planota in Himalaja · Poglej več »

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Novo!!: Planota in Iberski polotok · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Planota in Indija · Poglej več »

Indijska plošča

Indijska plošča je manjša tektonska plošča, ki prečka ekvator na vzhodni polobli.

Novo!!: Planota in Indijska plošča · Poglej več »

Izostazija

Izostazija (grško isos.

Novo!!: Planota in Izostazija · Poglej več »

Južna Amerika

Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.

Novo!!: Planota in Južna Amerika · Poglej več »

Kambrij

Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.

Novo!!: Planota in Kambrij · Poglej več »

Kolorado

Kolorado je zvezna država na Goratem Zahodu na zahodu Združenih držav Amerike.

Novo!!: Planota in Kolorado · Poglej več »

Kolorado (reka)

Kolorado (angleško Colorado River, špansko Río Colorado) je ena najdaljših rek v Severni Ameriki.

Novo!!: Planota in Kolorado (reka) · Poglej več »

Kras (območje)

Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.

Novo!!: Planota in Kras (območje) · Poglej več »

Kraton

Svetovne geološke province. (USGS) Kraton je vsak od delov kontinentalne skorje, ki nastane s konsolidacijo in združevanjem orogenov v predkambriju.

Novo!!: Planota in Kraton · Poglej več »

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Novo!!: Planota in Kremen · Poglej več »

La Paz

Panoramski posnetek La Paza pozimi, v ozadju gora Illimani La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije in departmaja La Paz.

Novo!!: Planota in La Paz · Poglej več »

Lava

Tok lave ZDA) Lava je vrsta raztaljene kamnine, ki jo med erupcijo izbruha ognjenik.

Novo!!: Planota in Lava · Poglej več »

Ledenik

Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.

Novo!!: Planota in Ledenik · Poglej več »

Magma

Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.

Novo!!: Planota in Magma · Poglej več »

Mittelland (Švica)

Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.

Novo!!: Planota in Mittelland (Švica) · Poglej več »

Mongolska planota

Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.

Novo!!: Planota in Mongolska planota · Poglej več »

Monsun

Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.

Novo!!: Planota in Monsun · Poglej več »

Nadžd

Pokrajina v Nadždu Nadžd ali Nedžd (نَجْدٌ) planota) je geografsko središče Saudove Arabije, ki predstavlja približno tretjino sodobnega prebivalstva države in od emirata Dirija deluje kot baza za vse kampanje združevanja Saudove hiše spraviti Arabijo pod enotno državo. Zgodovinska pokrajina Nadžd je bila razdeljena na tri sodobne upravne regije, ki se uporabljajo še danes. Provinca Rijad, ki vključuje Vadi Hanifa in pobočje Tuvaik, kjer je vzhodna Jamama s saudsko prestolnico Rijad od leta 1824, in provinca Sudairi, ki ima glavno mesto v Majmahu. V drugi upravni enoti, Al-Kasim, so rodovitne oaze in sadovnjaki datljevih palm, ki se razprostirajo v visokogorju regije vzdolž Vadi Ruma v osrednjem Nadždu s prestolnico v Burajda, drugem največjem mestu Nadžde, z regijo, ki je zgodovinsko oporekala rodbini Rašid na severu in rodbini Saud na vzhodu in jugu. Tretja upravna enota je severni Ḥaʼil, ki vključuje gore Džabal Šamar, kjer je glavno mesto Taj Ḥaʼil.

Novo!!: Planota in Nadžd · Poglej več »

Nova Mehika

Nova Mehika (angleško New Mexico, špansko Nuevo México, navaho Yootó Hahoodzo) je jugozahodna zvezna država ZDA.

Novo!!: Planota in Nova Mehika · Poglej več »

Osrednja Mezeta

Osrednja Mezeta (včasih imenovano tudi Notranja planota ali kratko Mezeta) je ena od osnovnih geografskih enot Iberskega polotoka.

Novo!!: Planota in Osrednja Mezeta · Poglej več »

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Novo!!: Planota in Pakistan · Poglej več »

Peščenjak

Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).

Novo!!: Planota in Peščenjak · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Novo!!: Planota in Peru · Poglej več »

Savana Bogotá

Savana Bogotá je gorska savana je v jugozahodnem delu Altiplano Cundiboyacense v središču Kolumbije.

Novo!!: Planota in Savana Bogotá · Poglej več »

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Novo!!: Planota in Severna Amerika · Poglej več »

Severna Irska

Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.

Novo!!: Planota in Severna Irska · Poglej več »

Severni otok

Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28. najbolj poseljen otok na svetu. Na otoku stojita glavno mesto Wellington in največje mesto Auckland. Obdajata ga Tasmanovo morje na zahodu ter Tihi ocean na vzhodu in severu, na jugu pa ga Cookov preliv loči od nekoliko večjega, a nekajkrat redkeje naseljenega Južnega otoka. Prvi naseljenci so bili pripadniki polinezijskega ljudstva Maorov. Leta 1642 je otoke Nove Zelandije odkril Abel Tasman, ko je v iskanju Avstralije plul preveč južno in vzhodno, naseljevanje pa so spodbudile odprave Jamesa Cooka v drugi polovici 18. stoletja. Poselitev je bila sprva skoncentrirana na Južnem otoku, kot posledica zlate mrzlice, sčasoma pa je zaradi ugodnejšega podnebja prišlo do premika poselitve severno.

Novo!!: Planota in Severni otok · Poglej več »

Seznam planot v Sloveniji

Slovenija je gorata in alpska dežela.

Novo!!: Planota in Seznam planot v Sloveniji · Poglej več »

Slap

Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.

Novo!!: Planota in Slap · Poglej več »

Taupō (jezero)

Jezero Taupō Taupō-nui-a-Tia ali) je veliko kratersko jezero na severnem otoku Nove Zelandije, ki je v kalderi vulkana Taupō. Jezero je soimenjak mesta Taupō, ki leži v zalivu na severovzhodni obali jezera. S površino 616 km² je največje jezero po površini na Novi Zelandiji in drugo največje sladkovodno jezero po površini v geopolitični Oceaniji za jezerom Murray v Papuanski Novi Gvineji. Otok Motutaiko leži na jugovzhodnem delu jezera.

Novo!!: Planota in Taupō (jezero) · Poglej več »

Tektonska plošča

Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).

Novo!!: Planota in Tektonska plošča · Poglej več »

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Novo!!: Planota in Tibet · Poglej več »

Titikaka

Jezero Titikaka, v ospredju ''balsa de totora'' Otok iz trsja Jezero Titikaka je jezero na perujsko-bolivijski visoki planoti (Altiplano) v Andih.

Novo!!: Planota in Titikaka · Poglej več »

Utah

Utah je celinska zvezna država na Goratem Zahodu v zahodnem delu Združenih držav Amerike.

Novo!!: Planota in Utah · Poglej več »

Veliki kanjon

Veliki Kanjon (angleško Grand Canyon) je kanjon, ki ga je ustvarila reka Kolorado na severu Arizone (ZDA).

Novo!!: Planota in Veliki kanjon · Poglej več »

Venezuela

Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.

Novo!!: Planota in Venezuela · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »