Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mongolska planota

Index Mongolska planota

Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Altaj, Amur, Šindžjang, Šiungnu, Burjatija, Džungarija, Dinastija Čing, Dinastija Tang, Enciklopedija Britannica, Gobi, Gokturki, Irkutska oblast, Kazahstan, Kitajci Han, Kitajski zid, Ljudska republika Kitajska, Močvirje, Mongoli, Mongolsko cesarstvo, NASA, Notranja Mongolija, Peking, Rumena reka, Rumeno morje, Rusija, Srednja Azija, Stepa, Tibetanska planota, Tjanšan, Transmongolska železnica, Ulan Bator, Ulan-Ude.

Altaj

Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.

Poglej Mongolska planota in Altaj

Amur

Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.

Poglej Mongolska planota in Amur

Šindžjang

Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.

Poglej Mongolska planota in Šindžjang

Šiungnu

Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.

Poglej Mongolska planota in Šiungnu

Burjatija

Republika Burjatija (Burjaad Ulas) je avtonomna republika Ruske federacije v Sibirskem federalnem okrožju.

Poglej Mongolska planota in Burjatija

Džungarija

Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.

Poglej Mongolska planota in Džungarija

Dinastija Čing

Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.

Poglej Mongolska planota in Dinastija Čing

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Poglej Mongolska planota in Dinastija Tang

Enciklopedija Britannica

Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.

Poglej Mongolska planota in Enciklopedija Britannica

Gobi

Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.

Poglej Mongolska planota in Gobi

Gokturki

Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.

Poglej Mongolska planota in Gokturki

Irkutska oblast

Irkutska oblast (Irkutskaya oblast; Erkhüü mojo) je oblast v Rusiji v Sibirskem federalnem okrožju.

Poglej Mongolska planota in Irkutska oblast

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Poglej Mongolska planota in Kazahstan

Kitajci Han

Kitájci Hán so etnična skupina in narod, ki živi na področju današnje Ljudske republike Kitajske in Republike Kitajske.

Poglej Mongolska planota in Kitajci Han

Kitajski zid

Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.

Poglej Mongolska planota in Kitajski zid

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Mongolska planota in Ljudska republika Kitajska

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Poglej Mongolska planota in Močvirje

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Poglej Mongolska planota in Mongoli

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Mongolska planota in Mongolsko cesarstvo

NASA

National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Poglej Mongolska planota in NASA

Notranja Mongolija

Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.

Poglej Mongolska planota in Notranja Mongolija

Peking

Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.

Poglej Mongolska planota in Peking

Rumena reka

Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.

Poglej Mongolska planota in Rumena reka

Rumeno morje

Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.

Poglej Mongolska planota in Rumeno morje

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Poglej Mongolska planota in Rusija

Srednja Azija

Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.

Poglej Mongolska planota in Srednja Azija

Stepa

Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.

Poglej Mongolska planota in Stepa

Tibetanska planota

Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.

Poglej Mongolska planota in Tibetanska planota

Tjanšan

Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.

Poglej Mongolska planota in Tjanšan

Transmongolska železnica

Transmongolska železnica povezuje Ulan-Ude, na Trans-Bajkalski (Transsibirski) železnici v Rusiji, s kitajskim mestom Jining, preko Ulan Batorju v Mongoliji.

Poglej Mongolska planota in Transmongolska železnica

Ulan Bator

Ulan Bator (- Ulanbaataar ali ᠤᠯᠠᠭᠠᠨᠪᠠᠭᠠᠲᠤᠷ - Ulaγanbaγatur, dobesedno »Rdeči heroj«) je glavno mesto Mongolije in s 1,3 milijona prebivalcev (podatek za leto 2013) daleč največje mesto v državi, saj tu živi več kot tretjina Mongolcev, ki so še vedno pretežno nomadski.

Poglej Mongolska planota in Ulan Bator

Ulan-Ude

Ulan-Ude (rusko: Улан-Удэ; včasih Verhnje-Udinsk) je mesto v Ruski federaciji, glavno mesto republike Burjatije oz.

Poglej Mongolska planota in Ulan-Ude