Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Džungarija

Index Džungarija

Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.

46 odnosi: Altaj, Arktični ocean, Avtocesta, Šindžjang, Čagatajski kanat, Balhaško jezero, Dinastija Čing, Dinastija Han, Dinastija Tang, Dvogrba kamela, Endoreična kotlina, Ferganska dolina, Gansu, Genocid, Habitat, Irtiš, Kašgar, Karakitajski kanat, Kazaška stepa, Kazahstan, Mongolija, Mongolski divji konj, Mongolsko cesarstvo, Nafta, Oaza, Onager (orožje), Paleozoik, Pinjin, Premog, Prvi turški kaganat, Puščava, Rouranski kaganat, Sibirija, Srednja Azija, Svilna pot, Tajvan, Takla Makan, Tamariša, Tarimska kotlina, Tiranozaver, Tjanšan, Turkestan, Turpanska depresija, Ujguri, Urumči, Zlato.

Altaj

Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.

Novo!!: Džungarija in Altaj · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Džungarija in Arktični ocean · Poglej več »

Avtocesta

Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.

Novo!!: Džungarija in Avtocesta · Poglej več »

Šindžjang

Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.

Novo!!: Džungarija in Šindžjang · Poglej več »

Čagatajski kanat

Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.

Novo!!: Džungarija in Čagatajski kanat · Poglej več »

Balhaško jezero

Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.

Novo!!: Džungarija in Balhaško jezero · Poglej več »

Dinastija Čing

Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.

Novo!!: Džungarija in Dinastija Čing · Poglej več »

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Novo!!: Džungarija in Dinastija Han · Poglej več »

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Novo!!: Džungarija in Dinastija Tang · Poglej več »

Dvogrba kamela

Dvogrba ali baktrijska kamela (znanstveno ime Camelus bactrianus) je velik sodoprsti kopitar, ki izvira iz Azije.

Novo!!: Džungarija in Dvogrba kamela · Poglej več »

Endoreična kotlina

Endoreična kotlina (iz grščine ἔνδον, éndon, "znotraj" in "ῥεῖν", rheîn, "teči") je zaprta drenažna kotlina, ki zadržuje vodo in ne omogoča iztoka v zunanje vodne tokove, kot so reke in morja.

Novo!!: Džungarija in Endoreična kotlina · Poglej več »

Ferganska dolina

Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.

Novo!!: Džungarija in Ferganska dolina · Poglej več »

Gansu

Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Džungarija in Gansu · Poglej več »

Genocid

Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.

Novo!!: Džungarija in Genocid · Poglej več »

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Novo!!: Džungarija in Habitat · Poglej več »

Irtiš

Porečje Irtiša Irtiš v sibirskem mestu Omsk. Irtiš (rusko Иртыш, kazaško Ertis / Эртiс, tatarsko İrteş / Иртеш) je reka v Aziji.

Novo!!: Džungarija in Irtiš · Poglej več »

Kašgar

Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu in ima 711.300 prebivalcev. Mestno območje Kašgarja obsega 15 km2, čeprav se njegovo upravno območje razteza na 555 km2. Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev. Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.

Novo!!: Džungarija in Kašgar · Poglej več »

Karakitajski kanat

Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.

Novo!!: Džungarija in Karakitajski kanat · Poglej več »

Kazaška stepa

Kazaška stepa (kazaško Qazaq dalasy, Қазақ даласы tudi Uly dala, даly dala 'Velika stepa'), imenovana tudi velika Dala, ekoregija, palearktičnih zmernih travišč, savanskih in grmičastih biomov, je široko območje odprtih travišč v severnem Kazahstanu in sosednjih delih Rusije, ki se razprostira na vzhodu Pontske stepe in na zahodu stepe doline Emin, s katero je del Evrazijske stepe.

Novo!!: Džungarija in Kazaška stepa · Poglej več »

Kazahstan

Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.

Novo!!: Džungarija in Kazahstan · Poglej več »

Mongolija

Brez opisa.

Novo!!: Džungarija in Mongolija · Poglej več »

Mongolski divji konj

Mongolski divji konj ali konj Przewalskega (znanstveno ime Equus przewalskii ali Equus ferus przewalskii) je redek azijski predstavnik divjih konj stepe, ki je svoje znanstveno ime dobil po ruskem naravoslovcu Nikolaju Prževalskem.

Novo!!: Džungarija in Mongolski divji konj · Poglej več »

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Novo!!: Džungarija in Mongolsko cesarstvo · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Novo!!: Džungarija in Nafta · Poglej več »

Oaza

Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.

Novo!!: Džungarija in Oaza · Poglej več »

Onager (orožje)

za živalsko vrsto glej Onager (žival)Rimski ''Divji osel'' Sodobna različica onagra Onager (latinsko onagres - divji osel) je vzvojna mehanska metalna naprava, ki je predhodnica srednjeveškega katapulta.

Novo!!: Džungarija in Onager (orožje) · Poglej več »

Paleozoik

Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.

Novo!!: Džungarija in Paleozoik · Poglej več »

Pinjin

Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.

Novo!!: Džungarija in Pinjin · Poglej več »

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Novo!!: Džungarija in Premog · Poglej več »

Prvi turški kaganat

Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u. 552) in njegovega brata Istemija v Notranji Aziji.

Novo!!: Džungarija in Prvi turški kaganat · Poglej več »

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Novo!!: Džungarija in Puščava · Poglej več »

Rouranski kaganat

Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.

Novo!!: Džungarija in Rouranski kaganat · Poglej več »

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Novo!!: Džungarija in Sibirija · Poglej več »

Srednja Azija

Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.

Novo!!: Džungarija in Srednja Azija · Poglej več »

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Novo!!: Džungarija in Svilna pot · Poglej več »

Tajvan

Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.

Novo!!: Džungarija in Tajvan · Poglej več »

Takla Makan

Puščava Takla Makan Puščava Takla Makan, poznana tudi pod imenom Taklimakan in Teklimakan, je puščava na severozahodu Kitajske.

Novo!!: Džungarija in Takla Makan · Poglej več »

Tamariša

Tamariša, tudi tamarisk (znanstveno ime Tamarix) je rod grmovnic ali dreves, ki združuje okoli 50-60 vrst cvetnic v družini tamariševke (Tamaricaceae), ki izvira iz suhih območij Evrazije in Afrike.

Novo!!: Džungarija in Tamariša · Poglej več »

Tarimska kotlina

Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².

Novo!!: Džungarija in Tarimska kotlina · Poglej več »

Tiranozaver

Tiranozaver (znanstveno ime Tyrannosaurus, iz grščine tyrannos pomeni 'kralj' in sauros pomeni 'kuščar') je rod zelo velikih mesojedih dinozavrov iz skupine teropod (Theropoda) iz obdobja krede.

Novo!!: Džungarija in Tiranozaver · Poglej več »

Tjanšan

Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.

Novo!!: Džungarija in Tjanšan · Poglej več »

Turkestan

Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.

Novo!!: Džungarija in Turkestan · Poglej več »

Turpanska depresija

Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).

Novo!!: Džungarija in Turpanska depresija · Poglej več »

Ujguri

Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.

Novo!!: Džungarija in Ujguri · Poglej več »

Urumči

Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.

Novo!!: Džungarija in Urumči · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Novo!!: Džungarija in Zlato · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »