Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Avtocesta

Index Avtocesta

Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.

46 odnosi: Avstrijska državna pogodba, Avtocesta A1, Avtocesta A2, Avtocesta A3, Avtocesta A4, Avtocesta A5, Šentilj v Slovenskih goricah, Bencinska črpalka, Cesta, Cesta bratstva in enotnosti, Divača, Dolga vas, Lendava, Dragučova, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Evropska unija, Fernetiči, Habitat, Hitra cesta, Hrvaška, Internet, Italija, Kilometer, Kilometer na uro, Konrad Adenauer, Križ, Lendava, Ljubljana, Madžarska, Maribor, Murska Sobota, Naravno okolje, Obrežje, Brežice, Pince, Postojna, Predor Karavanke, Prometna signalizacija, Prometna varnost, Protihrupna ograja, Slivnica pri Mariboru, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Tretji rajh, Vrhnika, Zunajnivojsko križanje, 1972, 29. december.

Avstrijska državna pogodba

Avstrijska državna pogodba (nemško Österreichischer Staatsvertrag; celoten naziv Staatsvertrag betreffend die Wiederherstellung eines unabhängigen und demokratischen Österreich, gegeben zu Wien am 15. Mai 1955, slovensko Sporazum o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, podpisan na Dunaju 15. maja 1955) je mednarodni sporazum, ki so ga podpisale zavezniške zasedbene sile v Avstriji: ZDA, ZSSR, Francija in Združeno kraljestvo ter avstrijska vlada v palači Belvedere 15. maja 1955.

Novo!!: Avtocesta in Avstrijska državna pogodba · Poglej več »

Avtocesta A1

Avtocesta A1 Šentilj–Srmin (imenovana tudi "slovenika" ali "primorska" oziroma "štajerska avtocesta") na osi severovzhod–jugozahod Slovenije je dolga 245,3 kilometra.

Novo!!: Avtocesta in Avtocesta A1 · Poglej več »

Avtocesta A2

Avtocesta A2 od meje z Avstrijo v predoru Karavanke do Obrežjem je dolga 175,5 km. Je pomemben del X. panevropskega koridorja oziroma podaljšek Turske avtocete ter na dolenjskem delu pretežno poteka po trasi bivše "avtoceste" Bratstva in enotnosti. Poleti 2010 je bil v celoti dograjen še dolenjski krak, oktobra 2011 pa z rekonstrukcijo polovice odseka med Peračico in Podtaborom tudi gorenjski krak. Avtocesta A2 je sestavni del evropskih poti E61 in E70. Na avtocesti je med drugim tudi najdaljši predor v Sloveniji, predor Karavanke (skupne dolžine 7864 metrov, od tega jih je 3750 v Sloveniji). Predor, z delom avtoceste do izvoza Hrušica, je bil dokončan leta 1991 kot ena izmed dveh navezav slovenskega avtocestnega omrežja z avstrijskim avtocestnim omrežjem.

Novo!!: Avtocesta in Avtocesta A2 · Poglej več »

Avtocesta A3

Avtocesta A3 je 11,3 kilometrov dolga avtocesta, ki se odcepi od avtoceste A1 in poteka do opuščenega mejnega prehoda Fernetiči na meji z Italijo.

Novo!!: Avtocesta in Avtocesta A3 · Poglej več »

Avtocesta A4

Avtocesta A4 je načrtovana avtocesta od avtocestnega razcepa Slivnica proti mejnemu prehodu Gruškovje na meji z Republiko Hrvaško.

Novo!!: Avtocesta in Avtocesta A4 · Poglej več »

Avtocesta A5

Avtocesta A5 (Pomurska avtocesta) je dolga 79,5 km in povezuje avtocesto A1 od razcepa Dragučova z Madžarsko pri Pincah.

Novo!!: Avtocesta in Avtocesta A5 · Poglej več »

Šentilj v Slovenskih goricah

Šentilj v Slovenskih goricah je naselje, središče občine Šentilj.

Novo!!: Avtocesta in Šentilj v Slovenskih goricah · Poglej več »

Bencinska črpalka

Bencinska črpalka v Benediktu Bencinska črpalka je tip trgovine, ki prodaja gorivo in olja za motorna vozila.

Novo!!: Avtocesta in Bencinska črpalka · Poglej več »

Cesta

Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.

Novo!!: Avtocesta in Cesta · Poglej več »

Cesta bratstva in enotnosti

Zemljevid Avtoceste »Bratstvo in enotnost« avtocesti A2, ki je od tu do Obrežja ''povozila'' staro ''avtocesto''. Cesta bratstva in enotnosti, tudi Avtocesta »Bratstvo in enotnost« ali Avtocesta bratstva in enotnosti (srbohrvaško »Autoput Bratstvo i jedinstvo« ali Auto-cesta bratstva i jedinstva; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna cesta, ki je povezovala več republik bivše Jugoslavije.

Novo!!: Avtocesta in Cesta bratstva in enotnosti · Poglej več »

Divača

Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu in središče občine Divača.

Novo!!: Avtocesta in Divača · Poglej več »

Dolga vas, Lendava

Dolga vas (madžarsko Hosszúfalu, prekmursko Duga ves) je naselje v Občini Lendava.

Novo!!: Avtocesta in Dolga vas, Lendava · Poglej več »

Dragučova

Dragučova je naselje v Občini Pesnica.

Novo!!: Avtocesta in Dragučova · Poglej več »

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (kratica DARS) je bila ustanovljena 7. decembra 1993 kot koncesionar upravljavec in vzdrževalec slovenskega avtocestnega omrežja in omrežja hitrih cest.

Novo!!: Avtocesta in Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 28 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Avtocesta in Evropska unija · Poglej več »

Fernetiči

Fernetiči so lahko.

Novo!!: Avtocesta in Fernetiči · Poglej več »

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje rastlin in živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Novo!!: Avtocesta in Habitat · Poglej več »

Hitra cesta

Hitra cesta je tip ceste, podoben avtocesti.

Novo!!: Avtocesta in Hitra cesta · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Avtocesta in Hrvaška · Poglej več »

Internet

Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet ali medmrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.

Novo!!: Avtocesta in Internet · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Avtocesta in Italija · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Avtocesta in Kilometer · Poglej več »

Kilometer na uro

Kilometer na uro je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.

Novo!!: Avtocesta in Kilometer na uro · Poglej več »

Konrad Adenauer

Konrad Hermann Josef Adenauer, nemški odvetnik in politik, * 5. januar 1876, Köln, † 19. april 1967, Bad Honnef-Rhöndorf.

Novo!!: Avtocesta in Konrad Adenauer · Poglej več »

Križ

Grški križ Križ je geometrična figura, sestavljena iz dveh sekajočih črt ali ploskev.

Novo!!: Avtocesta in Križ · Poglej več »

Lendava

Lendava (madžarsko Lendva, nekoč Dólnja Léndava, Dolenja Lendava/Alsólendva, nemško Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.

Novo!!: Avtocesta in Lendava · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: Avtocesta in Ljubljana · Poglej več »

Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

Novo!!: Avtocesta in Madžarska · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor.

Novo!!: Avtocesta in Maribor · Poglej več »

Murska Sobota

Murska Sobota (prekmursko Mürska Subouta) je mesto in sedež istoimenske mestne občine v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Avtocesta in Murska Sobota · Poglej več »

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Novo!!: Avtocesta in Naravno okolje · Poglej več »

Obrežje, Brežice

Obrežje je naselje v Občini Brežice.

Novo!!: Avtocesta in Obrežje, Brežice · Poglej več »

Pince

Pince (madžarsko Pince) so naselje v Občini Lendava.

Novo!!: Avtocesta in Pince · Poglej več »

Postojna

Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna.

Novo!!: Avtocesta in Postojna · Poglej več »

Predor Karavanke

Karavanška predora sta dva.

Novo!!: Avtocesta in Predor Karavanke · Poglej več »

Prometna signalizacija

različna prometna signalizacija na avtocesti Prometna signalizacija je sklop prometnih znakov, naprav in oznak, ki voznike obveščajo o nevarnostih na cestah in objektih na njih, predpisujejo ravnanja in omejitve, označujejo in določajo vozišče.

Novo!!: Avtocesta in Prometna signalizacija · Poglej več »

Prometna varnost

Prometna varnost se nanaša na metode in ukrepe za zmanjšanje tveganja udeležencev v prometu, da se ne bi poškodovali ali celo umrli v prometni nesreči.

Novo!!: Avtocesta in Prometna varnost · Poglej več »

Protihrupna ograja

250px Protihrupna ograja je konstrukcija, ki ščiti naseljeno okolje pred prekomernim hrupom vozil iz smeri prometnice (ceste, železnice).

Novo!!: Avtocesta in Protihrupna ograja · Poglej več »

Slivnica pri Mariboru

Slivnica pri Mariboru je naselje v Občini Hoče - Slivnica.

Novo!!: Avtocesta in Slivnica pri Mariboru · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Avtocesta in Slovenija · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Avtocesta in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Avtocesta in Tretji rajh · Poglej več »

Vrhnika

Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto in središče občine Vrhnika.

Novo!!: Avtocesta in Vrhnika · Poglej več »

Zunajnivojsko križanje

Zunajnivojsko križanje je tehnična rešitev križanja dveh ali več prometnih površin na različnih višinah tako, da ni oviran pretok prometa na tranzitni poti.

Novo!!: Avtocesta in Zunajnivojsko križanje · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Avtocesta in 1972 · Poglej več »

29. december

29.

Novo!!: Avtocesta in 29. december · Poglej več »

Preusmerja sem:

Autocesta.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »