Kazalo
56 odnosi: Anschluss, Avstrija, Belvedere, Dunaj, Delo (časopis), Demokracija, Država, Druga svetovna vojna, Dunaj, Ekonomija, Fašizem, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Francija, Hladna vojna, Hrvati, Josif Stalin, Južna Tirolska, Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Leopold Figl, Letalstvo, Mednarodna pogodba, Moskovska deklaracija, Moskovski memorandum, Nacionalsocializem, Narodna manjšina, Nemčija, Nemščina, Nevtralnost, Oborožene sile, Okupacija, Organizacija, Politika, Praznik, Slovenščina, Slovenci, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Sovjetska zveza, Suverenost, Velika Britanija, Vojaštvo, Vojne reparacije, Zakon, Zastava, Zavezniki, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina, 15. maj, 1943, 1953, ... Razširi indeks (6 več) »
- Protifašistična dela
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Anschluss
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Avstrija
Belvedere, Dunaj
Belvedere (iz italijanskega izraza za »lep prizor«) je zgodovinski kompleks dveh baročnih palač, zgornjega in spodnjega Belvedera s spremljevalnimi objekti, ki stoji v baročnem parku v tretjem dunajskem okrožju (Landstraße) na jugovzhodu mestnega središča.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Belvedere, Dunaj
Delo (časopis)
Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Delo (časopis)
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Demokracija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Država
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Dunaj
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Ekonomija
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Fašizem
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Francija
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Hladna vojna
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Hrvati
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Avstrijska državna pogodba in Josif Stalin
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Avstrijska državna pogodba in Južna Tirolska
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Koroška (zvezna dežela)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Koroški Slovenci
Leopold Figl
Leopold Figl, avstrijski inženir, diplomat in politik, * 2. oktober 1902, Rust, Spodnja Avstrija, † 9. maj 1965, Dunaj.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Leopold Figl
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Letalstvo
Mednarodna pogodba
Mednárodna pogódba ali mednarodni sporazum je dogovor, ki ga skleneta dve ali več subjektov mednarodnega prava (največkrat države in mednarodne organizacije) in so podvržene mednarodnem pravu.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Mednarodna pogodba
Moskovska deklaracija
Moskovska deklaracija je bila rezultat konference aliiranih zunanjih ministrov med drugo svetovno vojsko.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Moskovska deklaracija
Moskovski memorandum
Moskovski memorandum je dokument ZSSR, ki je bila sprejet 1955 v Moskvi in v kateri ZSSR zahteva nevtralnost Avstrije po švicarskem vzoru in izrazila pripravljenost za dajanje jamstev štirih sil za celovitost in nedotakljivost avstrijskega ozemlja.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Moskovski memorandum
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Nacionalsocializem
Narodna manjšina
Narodna manjšina je etnična skupnost, ki je večinoma zaradi političnih razlogov ostala zunaj svoje matične države.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Narodna manjšina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Nemščina
Nevtralnost
Nevtralnost je politični status države.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Nevtralnost
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Oborožene sile
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Okupacija
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Organizacija
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Politika
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Praznik
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Avstrijska državna pogodba in Slovenci
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Sovjetska zveza
Suverenost
Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).
Poglej Avstrijska državna pogodba in Suverenost
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Velika Britanija
Vojaštvo
Vojaštvo je dejavnost uveljavljanja interesov države z uporabo ali grožnjo sile.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Vojaštvo
Vojne reparacije
Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Vojne reparacije
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Avstrijska državna pogodba in Zakon
Zastava
Plapolajoča zastava Slovenije Zastava je kos blaga na drogu, ki se uporablja za signaliziranje ali identifikacijo.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Zastava
Zavezniki
Zavezniki so osebe, predmeti ali pojmi, ki nekoga podpirajo, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Zavezniki
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Avstrijska državna pogodba in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Avstrijska državna pogodba in Zgodovina
15. maj
15.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 15. maj
1943
1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 1943
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 1953
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 1955
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 1965
25. oktober
25.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 25. oktober
26. oktober
26.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 26. oktober
27. julij
27.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 27. julij
30. oktober
30.
Poglej Avstrijska državna pogodba in 30. oktober