Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Džungarija in Tarimska kotlina

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Džungarija in Tarimska kotlina

Džungarija vs. Tarimska kotlina

Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami. Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².

Podobnosti med Džungarija in Tarimska kotlina

Džungarija in Tarimska kotlina še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Šindžjang, Čagatajski kanat, Dinastija Čing, Dinastija Tang, Endoreična kotlina, Ferganska dolina, Kašgar, Karakitajski kanat, Mongolsko cesarstvo, Nafta, Paleozoik, Svilna pot, Takla Makan, Tjanšan, Turpanska depresija, Ujguri, Urumči.

Šindžjang

Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.

Šindžjang in Džungarija · Šindžjang in Tarimska kotlina · Poglej več »

Čagatajski kanat

Čagatajski kanat (mongolsko: Цагадайн улс, turško: Çağatay Hanlığı) je bil mongolski, kasneje jezikovno poturčeni kanat, kateremu je vladal drugi Džingiskanov sin Čagataj kan in njegovi nasledniki.

Džungarija in Čagatajski kanat · Tarimska kotlina in Čagatajski kanat · Poglej več »

Dinastija Čing

Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.

Dinastija Čing in Džungarija · Dinastija Čing in Tarimska kotlina · Poglej več »

Dinastija Tang

Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, Šanghajski muzej Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660 Dinastija Tang (kitajsko: 唐朝) je bila kitajska dinastija, ki je vladala med 18. junijem 618 in 4. junijem 907.

Dinastija Tang in Džungarija · Dinastija Tang in Tarimska kotlina · Poglej več »

Endoreična kotlina

Endoreična kotlina (iz grščine ἔνδον, éndon, "znotraj" in "ῥεῖν", rheîn, "teči") je zaprta drenažna kotlina, ki zadržuje vodo in ne omogoča iztoka v zunanje vodne tokove, kot so reke in morja.

Džungarija in Endoreična kotlina · Endoreična kotlina in Tarimska kotlina · Poglej več »

Ferganska dolina

Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.

Džungarija in Ferganska dolina · Ferganska dolina in Tarimska kotlina · Poglej več »

Kašgar

Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu in ima 711.300 prebivalcev. Mestno območje Kašgarja obsega 15 km2, čeprav se njegovo upravno območje razteza na 555 km2. Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev. Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.

Džungarija in Kašgar · Kašgar in Tarimska kotlina · Poglej več »

Karakitajski kanat

Karakitajski kanat ali Kara Kitaj (mongolsko Хар Хятан, Har Hjatan, tradicionalno kitajsko 西遼, poenostavljeno kitajsko 西辽, pinjin Xī Liáo), uradno Veliki Liao (tradicionalno kitajsko 大遼, poenostavljeno kitajsko 大辽, pinjin Dà Liáo), je bilo pokitajčeno cesarstvo Kitanov v Centralni Aziji, ustanovljeno leta 1124.

Džungarija in Karakitajski kanat · Karakitajski kanat in Tarimska kotlina · Poglej več »

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Džungarija in Mongolsko cesarstvo · Mongolsko cesarstvo in Tarimska kotlina · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Džungarija in Nafta · Nafta in Tarimska kotlina · Poglej več »

Paleozoik

Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.

Džungarija in Paleozoik · Paleozoik in Tarimska kotlina · Poglej več »

Svilna pot

Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.

Džungarija in Svilna pot · Svilna pot in Tarimska kotlina · Poglej več »

Takla Makan

Puščava Takla Makan Puščava Takla Makan, poznana tudi pod imenom Taklimakan in Teklimakan, je puščava na severozahodu Kitajske.

Džungarija in Takla Makan · Takla Makan in Tarimska kotlina · Poglej več »

Tjanšan

Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.

Džungarija in Tjanšan · Tarimska kotlina in Tjanšan · Poglej več »

Turpanska depresija

Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).

Džungarija in Turpanska depresija · Tarimska kotlina in Turpanska depresija · Poglej več »

Ujguri

Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.

Džungarija in Ujguri · Tarimska kotlina in Ujguri · Poglej več »

Urumči

Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.

Džungarija in Urumči · Tarimska kotlina in Urumči · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Džungarija in Tarimska kotlina

Džungarija 46 odnose, medtem ko je Tarimska kotlina 42. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 19.32% = 17 / (46 + 42).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Džungarija in Tarimska kotlina. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: