Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Ajmarščina, Andi, Argentina, Atacama, Čile, Bolivija, December, Holocen, Jezero, Kečuanščina, Kenozoik, La Paz, Miocen, Nadmorska višina, Ognjenik, Padavine, Peru, Planota, Pleistocen, Podnebje, Poopó, Puščava, Stratovulkan, Tibet, Titikaka, Usedlina, Voda, Zima.
Ajmarščina
Ajmarščina, Ajmara (ajmarsko: Aymar aru, špansko: Aymara) je eden najbolj govorjenih avtohtonih jezikov v Južni Ameriki.
Novo!!: Altiplano in Ajmarščina · Poglej več »
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Altiplano in Andi · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Altiplano in Argentina · Poglej več »
Atacama
Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.
Novo!!: Altiplano in Atacama · Poglej več »
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Novo!!: Altiplano in Čile · Poglej več »
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Novo!!: Altiplano in Bolivija · Poglej več »
December
December ali gruden je dvanajsti mesec gregorijanskega koledarja, z 31 dnevi.
Novo!!: Altiplano in December · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Altiplano in Holocen · Poglej več »
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Novo!!: Altiplano in Jezero · Poglej več »
Kečuanščina
Kečuanščina, Kečujščina ali Kečua (kečuansko: Runa simi, Qhichwa simi ali Qichwa shimi, špansko: Quechua) je najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki.
Novo!!: Altiplano in Kečuanščina · Poglej več »
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Novo!!: Altiplano in Kenozoik · Poglej več »
La Paz
Panoramski posnetek La Paza pozimi, v ozadju gora Illimani La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije in departmaja La Paz.
Novo!!: Altiplano in La Paz · Poglej več »
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Novo!!: Altiplano in Miocen · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Altiplano in Nadmorska višina · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Altiplano in Ognjenik · Poglej več »
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Novo!!: Altiplano in Padavine · Poglej več »
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Novo!!: Altiplano in Peru · Poglej več »
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Novo!!: Altiplano in Planota · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Altiplano in Pleistocen · Poglej več »
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Novo!!: Altiplano in Podnebje · Poglej več »
Poopó
Poopó je bilo drugo največje jezero v Boliviji, ki se je raztezalo okoli 130 kilometrov južno od mesta Oruru.
Novo!!: Altiplano in Poopó · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Altiplano in Puščava · Poglej več »
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Novo!!: Altiplano in Stratovulkan · Poglej več »
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Novo!!: Altiplano in Tibet · Poglej več »
Titikaka
Jezero Titikaka, v ospredju ''balsa de totora'' Otok iz trsja Jezero Titikaka je jezero na perujsko-bolivijski visoki planoti (Altiplano) v Andih.
Novo!!: Altiplano in Titikaka · Poglej več »
Usedlina
Usedline ali sedimenti (lat. sedimentum.
Novo!!: Altiplano in Usedlina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Altiplano in Voda · Poglej več »
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Novo!!: Altiplano in Zima · Poglej več »
