Odpri v Google MapsKazalo
85 odnosi: Ajmari, Alge, Altiplano, Andi, Andski plamenec, Antofagasta, Arheologija, Arica, Aridna klima, Astronom, Atakamit, Ščipalci, Španija, Španski imperij, Čile, Baker, Bolivija, Bor (element), Calama, Diego de Almagro, Ekoregija, Ep, Evropski južni observatorij, Fortifikacija, Geomorfologija, Gvanako, Gvano, Haber-Boschev proces, Inki, Inkovski imperij, Južna Amerika, Kaktusovke, Kalijev nitrat, Klif, Kolibriji, Kuščarji, Kvartar, Ledenik, Lišaj, Litij, Llullaillaco, Mars, Materina dušica, Megla, Mineral, Mumija, Namib, NASA, NASA World Wind, Natrij, ... Razširi indeks (35 več) »
- Naravne regije Južne Amerike
- Neotropske ekoregije
Ajmari
Ajmari (ajmarsko Aymaranaka) so pojem za pripadnike južnoameriške skupnosti, ki govori ajmarščino.
Poglej Atacama in Ajmari
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Atacama in Alge
Altiplano
Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.
Poglej Atacama in Altiplano
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Atacama in Andi
Andski plamenec
Andski plamenec (znanstveno ime Phoenicoparrus andinus) je med najredkejšimi plamenci na svetu.
Poglej Atacama in Andski plamenec
Antofagasta
Antofagasta Antofagasta je glavno mesto regije Antofagasta v Čilu.
Poglej Atacama in Antofagasta
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Atacama in Arheologija
Arica
Mestni grb Arica je pristaniško mesto na skrajnem severu Čila.
Poglej Atacama in Arica
Aridna klima
O aridni klimi (latinsko aridus - suh) ali o aridnem klimatskem območju govorimo, ko je količina padavin na nekem območju manjša od mogočega izhlapevanja v istem območju.
Poglej Atacama in Aridna klima
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Atacama in Astronom
Atakamit
Čilenski atakamit Atacamit je mineral iz skupine halogenidov.
Poglej Atacama in Atakamit
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Atacama in Ščipalci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Atacama in Španija
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Atacama in Španski imperij
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Atacama in Čile
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Atacama in Baker
Bolivija
Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.
Poglej Atacama in Bolivija
Bor (element)
Bór (latinsko borium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol B in vrstno število 5.
Poglej Atacama in Bor (element)
Calama
Calama je mesto in občina v puščavi Atacama v severnem Čilu.
Poglej Atacama in Calama
Diego de Almagro
Diego de Almagro, španski konkvistador, * 1479, Almagro, Španija, † 8. julij 1538, Cuzco, danes Peru.
Poglej Atacama in Diego de Almagro
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Poglej Atacama in Ekoregija
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Atacama in Ep
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Poglej Atacama in Evropski južni observatorij
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Atacama in Fortifikacija
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Atacama in Geomorfologija
Gvanako
Gvanako (znanstveno ime Lama guanicoe) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodna vikunja.
Poglej Atacama in Gvanako
Gvano
Narodnem parku Paracas, Peru. Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom. Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.
Poglej Atacama in Gvano
Haber-Boschev proces
Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.
Poglej Atacama in Haber-Boschev proces
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Poglej Atacama in Inki
Inkovski imperij
Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.
Poglej Atacama in Inkovski imperij
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Atacama in Južna Amerika
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Atacama in Kaktusovke
Kalijev nitrat
Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).
Poglej Atacama in Kalijev nitrat
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Atacama in Klif
Kolibriji
Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic.
Poglej Atacama in Kolibriji
Kuščarji
Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.
Poglej Atacama in Kuščarji
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Atacama in Kvartar
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Atacama in Ledenik
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Atacama in Lišaj
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Atacama in Litij
Llullaillaco
Llullaillaco (španska izgovorjava) je mirujoči stratovulkan na meji Argentine, provinca Salta in Čila (regija Antofagasta).
Poglej Atacama in Llullaillaco
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Atacama in Mars
Materina dušica
Materina dušica (znanstveno ime Thymus - skupno ime za mnoge, pri nas samorasle oblike materine dušice) je rod trajnih zdravilnih polgrmičkov, ki zrastejo do približno 50 cm visoko. Izvira iz Sredozemlja. Uvršča se v družino ustnatic. V botaniki je označena kot polgrm, zraste namreč od 10 do 50 cm visoko.
Poglej Atacama in Materina dušica
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Atacama in Megla
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Atacama in Mineral
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Atacama in Mumija
Namib
Namib je obalna puščava v južni Afriki.
Poglej Atacama in Namib
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Atacama in NASA
NASA World Wind
NASA World Wind je odprtokodno kartografsko orodje – virtualni globus, ki ga razvija ameriška vesoljska agencija NASA.
Poglej Atacama in NASA World Wind
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Atacama in Natrij
Natrijev nitrat
Natrijev nitrat je spojina natrijeve soli in dušikove kisline s formulo NaNO3.
Poglej Atacama in Natrijev nitrat
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.
Poglej Atacama in Nitrat
Oaza
Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.
Poglej Atacama in Oaza
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Atacama in Observatorij
Ojos del Salado
Nevado Ojos del Salado je stratovulkan v Andih na argentinsko-čilski meji in najvišji aktivni vulkan na svetu s 6893 m. Je tudi druga najvišja gora na zahodni polobli in južni polobli ter najvišja v Čilu.
Poglej Atacama in Ojos del Salado
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Poglej Atacama in Padavinska senca
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Atacama in Paleolitik
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Atacama in Permafrost
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Atacama in Peru
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Atacama in Pesek
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Atacama in Pingvini
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Atacama in Plazilci
Potosi
Potosí je mesto v južnem delu Bolivije in najvišje ležeče mesto na Zemlji.
Poglej Atacama in Potosi
Prazgodovina
Prazgodovina je najdaljše obdobje človeške zgodovine, saj obsega kar 98 % le-te.
Poglej Atacama in Prazgodovina
Program Viking
''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.
Poglej Atacama in Program Viking
Salar de Atacama
Salar de Atacama je največja slana površina v Čilu.
Poglej Atacama in Salar de Atacama
San Pedro de Atacama
Cerkev iz 17. stoletja San Pedro de Atacama je majhno mesto in občina v oazi puščave Atacama na severu Čila.
Poglej Atacama in San Pedro de Atacama
Slanišče
Naravna slanišča ali solne kotanje so ravna prostrana tla, prekrita s soljo in drugimi minerali, ki se na sončni svetlobi močno bleščijo.
Poglej Atacama in Slanišče
Slano jezero
Slano jezero je zaprto vodno telo, ki vsebuje veliko koncentracijo soli (navadno natrijevega klorida) in drugih raztopljenih mineralov, znatno višjo od večine jezer (pogosto opredeljeno z najmanj tri grame soli na liter).
Poglej Atacama in Slano jezero
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Atacama in Sol
Solitrna vojna
Spremembe meja po solitrni vojni Solitrna vojna ali tudi pacifiška vojna je bila vojna med letoma 1879 in 1884, med katero je Čile na račun Bolivije in Peruja pridobil z minerali bogate predele puščave Atacama na današnjem severu države, Bolivija pa je izgubila dostop do morja.
Poglej Atacama in Solitrna vojna
Spor o Puni de Atacami
Spor o Puni de Atacami (ponekod Tožba o Puni de Atacami) (Litigio de la Puna de Atacama) je bil ozemeljski spor med Argentino, Čilejem in Bolivijo v 19.
Poglej Atacama in Spor o Puni de Atacami
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Atacama in Srebro
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Atacama in Svetlobno onesnaženje
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Atacama in Tihi ocean
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Atacama in Topografija
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Atacama in Trias
Vikunja
Vikunja (znanstveno ime Vicugna vicugna) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodni gvanako.
Poglej Atacama in Vikunja
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Atacama in Voda
Zelo velik teleskop
Zelo velik teleskop (VLT, angleško: Very Large Telescope) je skupina teleskopov, ki jo vodi Evropski južni observatorij na gori Cerro Paranal v puščavi Atacama v severnem Čilu.
Poglej Atacama in Zelo velik teleskop
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Atacama in Zlato
1536
1536 (MDXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atacama in 1536
1569
1569 (MDLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Atacama in 1569
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Atacama in 1801
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Atacama in 1879
Glej tudi
Naravne regije Južne Amerike
Neotropske ekoregije
Prav tako znan kot Atakama.