Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Solitrna vojna

Index Solitrna vojna

Spremembe meja po solitrni vojni Solitrna vojna ali tudi pacifiška vojna je bila vojna med letoma 1879 in 1884, med katero je Čile na račun Bolivije in Peruja pridobil z minerali bogate predele puščave Atacama na današnjem severu države, Bolivija pa je izgubila dostop do morja.

85 odnosi: Admiral, Ameriški dolar, Antofagasta, Argentina, Arica, Artilerija, Atacama, Čile, Baker, Bolivija, Davek, Državljanska vojna, Eksploziv, Gvano, Herbert Hoover, Hilarión Daza, Invazija, Izkrcanje, Jorge Montt, Junín, Kalijev nitrat, Kontraadmiral, Kopenska vojska, Korveta, Kult, La Paz, Les, Lima, Miguel Grau, Mineral, Morje, Mornariška pehota, Mučenec, Nitrat, Oklepnica, Paragvaj, Patagonija, Peru, Pica, Plebiscit, Polkovnik, Pristanišče, Prva svetovna vojna, Puščava, Santiago de Chile, Simon Bolivar, Spor o Puni de Atacami, Surovina, Tihi ocean, Vojna, ..., Vojna mornarica, Vojna za Chaco, Zaliv, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1. marec, 12. april, 14. februar, 18. december, 1866, 1873, 1874, 1878, 1879, 1880, 1881, 1883, 1884, 1891, 19. november, 19. stoletje, 1904, 1929, 1932, 2. november, 20. oktober, 20. stoletje, 21. maj, 23. marec, 23. november, 24. februar, 27. november, 5. april, 7. junij, 8. oktober. Razširi indeks (35 več) »

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Novo!!: Solitrna vojna in Admiral · Poglej več »

Ameriški dolar

Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.

Novo!!: Solitrna vojna in Ameriški dolar · Poglej več »

Antofagasta

Antofagasta Antofagasta je glavno mesto regije Antofagasta v Čilu.

Novo!!: Solitrna vojna in Antofagasta · Poglej več »

Argentina

Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.

Novo!!: Solitrna vojna in Argentina · Poglej več »

Arica

Mestni grb Arica je pristaniško mesto na skrajnem severu Čila.

Novo!!: Solitrna vojna in Arica · Poglej več »

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Novo!!: Solitrna vojna in Artilerija · Poglej več »

Atacama

Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.

Novo!!: Solitrna vojna in Atacama · Poglej več »

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Novo!!: Solitrna vojna in Čile · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Novo!!: Solitrna vojna in Baker · Poglej več »

Bolivija

Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.

Novo!!: Solitrna vojna in Bolivija · Poglej več »

Davek

Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).

Novo!!: Solitrna vojna in Davek · Poglej več »

Državljanska vojna

Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.

Novo!!: Solitrna vojna in Državljanska vojna · Poglej več »

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Novo!!: Solitrna vojna in Eksploziv · Poglej več »

Gvano

Narodnem parku Paracas, Peru.  Atlantskem oceanu, pokrita z gvanom.  Evropi kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata. Otoki gvana v Chinchi, Peru. 21.2.1863. Gvano (v kečua wanu) je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v  suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: dušika, fosforja in kalija. V 19.

Novo!!: Solitrna vojna in Gvano · Poglej več »

Herbert Hoover

Herbert Clark Hoover, ameriški inženir in politik, * 10. avgust 1874, West Branch, Iowa, † 20. oktober 1964, New York, New York.

Novo!!: Solitrna vojna in Herbert Hoover · Poglej več »

Hilarión Daza

Hilarión Daza, bolivijski general in politik, * 1840, † 1894.

Novo!!: Solitrna vojna in Hilarión Daza · Poglej več »

Invazija

Invazija je vojaška ofenziva, v kateri veliko število pripadnikov ene geopolitične entitete agresivno vstopi na ozemlje, ki je v lasti druge tovrstne entitete, običajno z namenom osvojitve, osvoboditve ali ponovne vzpostavitve nadzora ali oblasti nad ozemljem, vsiljevanjem delitve države, spreminjanjem obstoječe vlade ali pridobivanjem koncesij od omenjene vlade, ali kombinacije teh.

Novo!!: Solitrna vojna in Invazija · Poglej več »

Izkrcanje

Izkrcanje ameriških marincev na plaži »Utah« med operacijo Overlord Izkrcanje je pomorska oblika desanta, ko amfibijskodesantne ladje prepeljejo izkrcevalno moštvo (po navadi marince, lahko tudi enote kopenske vojske) na obalo, kjer jih izkrcajo.

Novo!!: Solitrna vojna in Izkrcanje · Poglej več »

Jorge Montt

Jorge Montt Álvarez, čilenski admiral, revolucionar in politik, * 26. april 1847, Casablanca, † 8. oktober 1922, Santiago.

Novo!!: Solitrna vojna in Jorge Montt · Poglej več »

Junín

Junín je lahko.

Novo!!: Solitrna vojna in Junín · Poglej več »

Kalijev nitrat

Kalijev nitrat (KNO3) je sol dušikove (V) kisline (HNO3).

Novo!!: Solitrna vojna in Kalijev nitrat · Poglej več »

Kontraadmiral

SV Kontraadmiral je pomorski čin; kopenski ekvivalent je generalmajor.

Novo!!: Solitrna vojna in Kontraadmiral · Poglej več »

Kopenska vojska

avstrijske vojske okoli leta 1800 Kopenska vojska je veja oboroženih sil, ki izvaja vojaške naloge na kopnem.

Novo!!: Solitrna vojna in Kopenska vojska · Poglej več »

Korveta

razreda ''Braunschweig'' nemške vojne mornarice - Bundesmarine Korveta (francosko in angleško: corvette) je naziv za majhno, gibljivo, lahko oboroženo vojaško plovilo, ki se največkrat uporablja kot spremstvo večjim vojnim ladjam, transportnim enotam in konvojem ter za neposredno zaščito obale.

Novo!!: Solitrna vojna in Korveta · Poglej več »

Kult

Kúlt pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, čaščenje, navadno pretirano čaščenje.

Novo!!: Solitrna vojna in Kult · Poglej več »

La Paz

Panoramski posnetek La Paza pozimi, v ozadju gora Illimani La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije in departmaja La Paz.

Novo!!: Solitrna vojna in La Paz · Poglej več »

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Novo!!: Solitrna vojna in Les · Poglej več »

Lima

Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.

Novo!!: Solitrna vojna in Lima · Poglej več »

Miguel Grau

Miguel Grau, perujski admiral, * junij 1834, Piura, † 8. oktober 1879.

Novo!!: Solitrna vojna in Miguel Grau · Poglej več »

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Novo!!: Solitrna vojna in Mineral · Poglej več »

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Novo!!: Solitrna vojna in Morje · Poglej več »

Mornariška pehota

Mornariška pehota je vojaški strokovni izraz, ki označuje del vojne mornarice; v nekaterih državah pa mornariška pehota predstavlja samostojno vejo oboroženih sil.

Novo!!: Solitrna vojna in Mornariška pehota · Poglej več »

Mučenec

Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.

Novo!!: Solitrna vojna in Mučenec · Poglej več »

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo. V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove(V) kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama.

Novo!!: Solitrna vojna in Nitrat · Poglej več »

Oklepnica

ameriško državljansko vojno Oklépnica (tudi oklópnica in redko knjižno oklopnjáča) je bil tip vojne ladje parno gnane z vijakom značilne za zgodnjo drugo polovico 19.

Novo!!: Solitrna vojna in Oklepnica · Poglej več »

Paragvaj

Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.

Novo!!: Solitrna vojna in Paragvaj · Poglej več »

Patagonija

Patagonija Patagonija (špansko Patagonia) je ozemlje na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila.

Novo!!: Solitrna vojna in Patagonija · Poglej več »

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Novo!!: Solitrna vojna in Peru · Poglej več »

Pica

Píca (italijansko pizza) je jed italijanske kuhinje iz vzhajanega testa, obloženega predvsem s paradižnikovim pirejem in sirom (originalno mozzarella).

Novo!!: Solitrna vojna in Pica · Poglej več »

Plebiscit

Plebiscit (latinsko plebis scitum.

Novo!!: Solitrna vojna in Plebiscit · Poglej več »

Polkovnik

Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.

Novo!!: Solitrna vojna in Polkovnik · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Novo!!: Solitrna vojna in Pristanišče · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Solitrna vojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Novo!!: Solitrna vojna in Puščava · Poglej več »

Santiago de Chile

Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.

Novo!!: Solitrna vojna in Santiago de Chile · Poglej več »

Simon Bolivar

Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar y Palacios Ponte-Andrade y Blanco, običajno samo Simón Bolívar (vzdevek El Libertador /slov. Osvoboditelj/), venezuelski revolucionar, vojskovodja in politik, * 24. julij 1783, Caracas, Španski imperij, današnja Venezuela, † 17. december 1830, Santa Marta, Velika Kolumbija, današnja Kolumbija.

Novo!!: Solitrna vojna in Simon Bolivar · Poglej več »

Spor o Puni de Atacami

Spor o Puni de Atacami (ponekod Tožba o Puni de Atacami) (Litigio de la Puna de Atacama) je bil ozemeljski spor med Argentino, Čilejem in Bolivijo v 19.

Novo!!: Solitrna vojna in Spor o Puni de Atacami · Poglej več »

Surovina

Surovina je neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo in predelavo.

Novo!!: Solitrna vojna in Surovina · Poglej več »

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Novo!!: Solitrna vojna in Tihi ocean · Poglej več »

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Novo!!: Solitrna vojna in Vojna · Poglej več »

Vojna mornarica

Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.

Novo!!: Solitrna vojna in Vojna mornarica · Poglej več »

Vojna za Chaco

Vojna za Chaco (šp. Guerra del Chaco) je bil vojaški spopad med dvema tedaj najrevnejšima državama v Južni Ameriki, in sicer med Paragvajem in Bolivijo za severni del pokrajine Gran Chaco v letih 1932 - 1935.

Novo!!: Solitrna vojna in Vojna za Chaco · Poglej več »

Zaliv

Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.

Novo!!: Solitrna vojna in Zaliv · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Solitrna vojna in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Solitrna vojna in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1. marec

1.

Novo!!: Solitrna vojna in 1. marec · Poglej več »

12. april

12.

Novo!!: Solitrna vojna in 12. april · Poglej več »

14. februar

14.

Novo!!: Solitrna vojna in 14. februar · Poglej več »

18. december

18.

Novo!!: Solitrna vojna in 18. december · Poglej več »

1866

1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Solitrna vojna in 1866 · Poglej več »

1873

1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1873 · Poglej več »

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1874 · Poglej več »

1878

1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Solitrna vojna in 1878 · Poglej več »

1879

1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1879 · Poglej več »

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1880 · Poglej več »

1881

1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1881 · Poglej več »

1883

1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Solitrna vojna in 1883 · Poglej več »

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Solitrna vojna in 1884 · Poglej več »

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1891 · Poglej več »

19. november

19.

Novo!!: Solitrna vojna in 19. november · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Solitrna vojna in 19. stoletje · Poglej več »

1904

1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1904 · Poglej več »

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1929 · Poglej več »

1932

1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Solitrna vojna in 1932 · Poglej več »

2. november

2.

Novo!!: Solitrna vojna in 2. november · Poglej več »

20. oktober

20.

Novo!!: Solitrna vojna in 20. oktober · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Solitrna vojna in 20. stoletje · Poglej več »

21. maj

21.

Novo!!: Solitrna vojna in 21. maj · Poglej več »

23. marec

23.

Novo!!: Solitrna vojna in 23. marec · Poglej več »

23. november

23.

Novo!!: Solitrna vojna in 23. november · Poglej več »

24. februar

24.

Novo!!: Solitrna vojna in 24. februar · Poglej več »

27. november

27.

Novo!!: Solitrna vojna in 27. november · Poglej več »

5. april

5.

Novo!!: Solitrna vojna in 5. april · Poglej več »

7. junij

7.

Novo!!: Solitrna vojna in 7. junij · Poglej več »

8. oktober

8.

Novo!!: Solitrna vojna in 8. oktober · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »