Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Atacama

Index Atacama

Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 49 odnosi: Altiplano, Andi, Arica, Atakamit, Živalstvo in rastlinstvo Čila, Čile, Čilska podolžna dolina, Čilsko vino, Bolivija, Brazilski narodni muzej, Calama, Cerro Paranal, Diego de Almagro, Dolina smrti, Čile, El Tatio, Gabriela Mistral, Geografija Čila, Grammostola rosea, Halotrihit, Inki, Inkovski cestni sistem, Južnoameriška siva lisica, La Paz, Laguna Miñiques, Llullaillaco, Loa (reka), Lunina dolina, Čile, Mezosiderit, Motoristov dnevnik, Namib, Oaza, Ojos del Salado, Otroci iz Llullaillaca, Padavinska senca, Palazit, Pedro de Valdivia, Peru, Perujski tok, Prasevanje, Puščava, Puna de Atacama, Puquios, Purmamarca, Sahara, San Pedro de Atacama, Seznam puščav, Sipina, Solitrna vojna, Zelo velik teleskop.

Altiplano

Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.

Poglej Atacama in Altiplano

Andi

Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.

Poglej Atacama in Andi

Arica

Mestni grb Arica je pristaniško mesto na skrajnem severu Čila.

Poglej Atacama in Arica

Atakamit

Čilenski atakamit Atacamit je mineral iz skupine halogenidov.

Poglej Atacama in Atakamit

Živalstvo in rastlinstvo Čila

V Čilu živijo raznovrstne živalske in rastlinske vrste, kar pripisujejo ozki in dolgi obliki države, ki zajema širok spekter zemljepisne širine in tudi nadmorske višine; od vetrovne pacifiške obale na Andov na zahodu in sub-Antarktike ter visokih gora Andov na vzhodu.

Poglej Atacama in Živalstvo in rastlinstvo Čila

Čile

Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.

Poglej Atacama in Čile

Čilska podolžna dolina

Podolžna dolina (špansko: Valle Central), vmesna depresija ali centralna dolina je dolina med čilskim obalnim pogorjem in Andi.

Poglej Atacama in Čilska podolžna dolina

Čilsko vino

Čilsko vino ima dolgo zgodovino vinogradništva v Novem svetu, saj je bilo v 16.

Poglej Atacama in Čilsko vino

Bolivija

Bolivija (s polnim uradnim imenom Večnacionalna država Bolivija) je celinska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na jugu na Paragvaj in Argentino, ter na zahodu na Čile in Peru.

Poglej Atacama in Bolivija

Brazilski narodni muzej

Brazilski narodni muzej (portugalsko Museu Nacional) je bila najstarejša znanstvena ustanova Brazilije in eden največjih muzejev naravoslovja in antropologije v Amerikah.

Poglej Atacama in Brazilski narodni muzej

Calama

Calama je mesto in občina v puščavi Atacama v severnem Čilu.

Poglej Atacama in Calama

Cerro Paranal

Cerro Paranal je gora v puščavi Atakama v severnem Čilu in je dom observatoriju Paranal.

Poglej Atacama in Cerro Paranal

Diego de Almagro

Diego de Almagro, španski konkvistador, * 1479, Almagro, Španija, † 8. julij 1538, Cuzco, danes Peru.

Poglej Atacama in Diego de Almagro

Dolina smrti, Čile

Dolina smrti, v ozadju vulcan Licancabur Dolina smrti (špansko Valle de la Muerte) je gorata in peščena dolina v Slanem gorovju (Cordillera de la Sal), ki je del puščave Atacama.

Poglej Atacama in Dolina smrti, Čile

El Tatio

El Tatio. Delovanje gejzirja El Tatio (iz jezka kunze Tata-iu, kar pomeni 'prikazovati peč') je polje gejzirjev, ki leži v Andih v severnem Čilu, v regiji Antofagasta, na približno 4200 m nmv.

Poglej Atacama in El Tatio

Gabriela Mistral

Gabriela Mistral, pravo ime Lucila de María del Perpetuo Socorro Godoy Alcayaga, čilenska pesnica in diplomatka, * 7. april 1889, Vicuña (Čile), † 10. januar 1957, New York (ZDA).

Poglej Atacama in Gabriela Mistral

Geografija Čila

Geografija Čila je zelo raznolika, saj se država razprostira od zemljepisne širine 17 ° južno do rta Horn pri 56 ° (če so vključene čilske trditve o Antarktiki, se Čile razširi do Južnega tečaja) in od Tihega oceana na zahodu do Andov na vzhodu.

Poglej Atacama in Geografija Čila

Grammostola rosea

Grammostola rosea je talna vrsta ptičjega pajka, ki živi v Čilu, Boliviji in Argentini.

Poglej Atacama in Grammostola rosea

Halotrihit

Halotrihit (iz latinskega halotrichum – lasasta sol) je zelo hidratiziran železov aluminijev sulfat s kemijsko formulo FeAl2(SO4)4 • 22H2O.

Poglej Atacama in Halotrihit

Inki

Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.

Poglej Atacama in Inki

Inkovski cestni sistem

Inkovski cestni sistem (Qhapaq Ñan) je trgovsko in obrambno omrežje cest, ki obsega 30.000 kilometrov.

Poglej Atacama in Inkovski cestni sistem

Južnoameriška siva lisica

Južnoameriška siva lisica (znanstveno ime Lycalopex griseus), znana tudi kot patagonska lisica, chilla ali sivi zorro, je vrsta rodu južnoameriških lisic (Lycalopex).

Poglej Atacama in Južnoameriška siva lisica

La Paz

Panoramski posnetek La Paza pozimi, v ozadju gora Illimani La Paz je administrativno glavno mesto Bolivije in departmaja La Paz.

Poglej Atacama in La Paz

Laguna Miñiques

Miñiques je ime jezera in vulkana v Čilu.

Poglej Atacama in Laguna Miñiques

Llullaillaco

Llullaillaco (španska izgovorjava) je mirujoči stratovulkan na meji Argentine, provinca Salta in Čila (regija Antofagasta).

Poglej Atacama in Llullaillaco

Loa (reka)

Reka Loa (špansko Río Loa) je reka, ki teče v obliki črke U v regiji severna Antofagasta v Čilu.

Poglej Atacama in Loa (reka)

Lunina dolina, Čile

Lunina dolina Dno Lunine doline Lunina dolina je puščavski kraj in turistična zanimivost, ki leži v puščavi Atacama, 13 km zahodno od San Pedro de Atacama in 110 km severovzhodno od Calame, v regiji Antofagasta, Čile.

Poglej Atacama in Lunina dolina, Čile

Mezosiderit

Mezosiderit (staro ime siderolit) je vrsta kamnito-železovih meteoritov.

Poglej Atacama in Mezosiderit

Motoristov dnevnik

Motoristov dnevnik ali Dnevnik motorista (v španskem izvirniku Diarios de motocicleta) je leta 2004 posnet film o 23 letnem Ernestu »Fuserju« Guevari (ki je pozneje postal znan kot Che Guevara), ki se tik pred zaključkom študija medicine s prijateljem biokemikom Albertom »Mialom« Granadom odpravi na motoristično popotovanje po Južni Ameriki.

Poglej Atacama in Motoristov dnevnik

Namib

Namib je obalna puščava v južni Afriki.

Poglej Atacama in Namib

Oaza

Manjša naseljena oaza Huacachina ob robu puščave Atacama v Peruju Oaza je izoliran otok rastlinstva v puščavi, ki nastane ob osamljenem izviru, ribniku, jezeru ali podobnem viru sladke vode.

Poglej Atacama in Oaza

Ojos del Salado

Nevado Ojos del Salado je stratovulkan v Andih na argentinsko-čilski meji in najvišji aktivni vulkan na svetu s 6893 m. Je tudi druga najvišja gora na zahodni polobli in južni polobli ter najvišja v Čilu.

Poglej Atacama in Ojos del Salado

Otroci iz Llullaillaca

Otroci iz Llullaillaca (špansko), znani tudi kot Mumije iz Llullaillaca, so tri otroške mumije Inkov, ki jih je 16.

Poglej Atacama in Otroci iz Llullaillaca

Padavinska senca

Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).

Poglej Atacama in Padavinska senca

Palazit

Brahin Palasovka Palazit je vrsta kamnito-železovih meteoritov.

Poglej Atacama in Palazit

Pedro de Valdivia

Pedro de Valdivia, španski konkvistador, prvi guverner Čila, * 8. april 1497, Badajoz, Španija, † 24. december 1553, Tucapel, danes Čile.

Poglej Atacama in Pedro de Valdivia

Peru

Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.

Poglej Atacama in Peru

Perujski tok

Perujski tok (tudi Humboltov tok) je mrzli tok v Tihem oceanu.

Poglej Atacama in Perujski tok

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Atacama in Prasevanje

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Poglej Atacama in Puščava

Puna de Atacama

Planota Puna de Atacama ali Atacamska planota je sušna visoka planota v Andih severnega Čila (15 %) in Argentine (85 %).

Poglej Atacama in Puna de Atacama

Puquios

Puquios (iz kečuanščine pukyu, kar pomeni 'vir', 'izvir' ali 'vodnjak') so starodavni sistemi podzemnih akvaduktov, ki omogočajo transport vode na velike razdalje v vročih suhih podnebjih brez izgube večjega dela vode zaradi izhlapevanja.

Poglej Atacama in Puquios

Purmamarca

Purmamarca je mesto v departmaju Tumbaya v Jujuy v Argentini.

Poglej Atacama in Purmamarca

Sahara

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.

Poglej Atacama in Sahara

San Pedro de Atacama

Cerkev iz 17. stoletja San Pedro de Atacama je majhno mesto in občina v oazi puščave Atacama na severu Čila.

Poglej Atacama in San Pedro de Atacama

Seznam puščav

To je seznam puščav razvrščenih po regijah sveta, v kateri se puščava nahaja.

Poglej Atacama in Seznam puščav

Sipina

V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.

Poglej Atacama in Sipina

Solitrna vojna

Spremembe meja po solitrni vojni Solitrna vojna ali tudi pacifiška vojna je bila vojna med letoma 1879 in 1884, med katero je Čile na račun Bolivije in Peruja pridobil z minerali bogate predele puščave Atacama na današnjem severu države, Bolivija pa je izgubila dostop do morja.

Poglej Atacama in Solitrna vojna

Zelo velik teleskop

Zelo velik teleskop (VLT, angleško: Very Large Telescope) je skupina teleskopov, ki jo vodi Evropski južni observatorij na gori Cerro Paranal v puščavi Atacama v severnem Čilu.

Poglej Atacama in Zelo velik teleskop

Prav tako znan kot Atakama.