Kazalo
124 odnosi: Agame, Antarktika, Aorta, Apnenec, Avtotomija, Švedska, Želve, Čutilo, Beljak, Belouška, Carl Linnaeus, Celina, Debelo črevo, Dihanje, Dinozavri, Dušik, Dvoživke, Fosil, Glava, Herpetologija, Holocen, Hrbtenica, Hrustančevina, Infrardeče valovanje, Izločala, Jajce, Jetra, Jezik (organ), Josephus Nicolaus Laurenti, Kače, Karbon, Kisik, Klad, Kloaka, Koža, Krokodili, Krovno tkivo, Kuščarji, Latinščina, Ledvica, Levitev, Lobanja, Lupina, Luska, Luskarji, Medenica, Mezozoik, Mišica, Možgani, Morje, ... Razširi indeks (74 več) »
Agame
Agame (znanstveno ime Agamidae) so družina plazilcev iz podreda kuščarjev.
Poglej Plazilci in Agame
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Plazilci in Antarktika
Aorta
Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.
Poglej Plazilci in Aorta
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Plazilci in Apnenec
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Poglej Plazilci in Avtotomija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Plazilci in Švedska
Želve
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Poglej Plazilci in Želve
Čutilo
Čutílo je del živčnega sistema, ki ima vlogo sprejemanja in obdelave informacij iz okolja.
Poglej Plazilci in Čutilo
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Plazilci in Beljak
Belouška
Belouška (znanstveno ime Natrix natrix) je nestrupena in človeku nenevarna evropska kača.
Poglej Plazilci in Belouška
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Plazilci in Carl Linnaeus
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Plazilci in Celina
Debelo črevo
Prebavni trakt: 1.
Poglej Plazilci in Debelo črevo
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Plazilci in Dihanje
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Plazilci in Dinozavri
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Plazilci in Dušik
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Plazilci in Dvoživke
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Plazilci in Fosil
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Plazilci in Glava
Herpetologija
Herpetologija (iz grških besed ἑρπετόν - herpeton: plazeč in λόγος - lógos: veda) je panoga zoologije (vede o živalih), ki se ukvarja z znanstvenim preučevanjem dvoživk in plazilcev (»herpetofavne«).
Poglej Plazilci in Herpetologija
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Plazilci in Holocen
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Poglej Plazilci in Hrbtenica
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Poglej Plazilci in Hrustančevina
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Plazilci in Infrardeče valovanje
Izločala
Izločála so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov (ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur, sečnica).
Poglej Plazilci in Izločala
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Plazilci in Jajce
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Plazilci in Jetra
Jezik (organ)
človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.
Poglej Plazilci in Jezik (organ)
Josephus Nicolaus Laurenti
Josephus Nicolaus Laurenti, avstrijski naravoslovec, * 4. december 1735, Dunaj, † 17. februar 1805.
Poglej Plazilci in Josephus Nicolaus Laurenti
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Plazilci in Kače
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Plazilci in Karbon
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Plazilci in Kisik
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Plazilci in Klad
Kloaka
Ptičja kloaka ali zadnjična odprtina (''Buteo jamaicensis''). Kloaka ali stok je neke vrste zadnjična odprtina ki jo imajo nekatere ribe, dvoživke, ptice in plazilci (razen želv) ter stokovci (kljunaš, kljunati ježek).
Poglej Plazilci in Kloaka
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Plazilci in Koža
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Plazilci in Krokodili
Krovno tkivo
Krovno tkivo (tudi vrhnjica, povrhnjica, epitel ali epitelij) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice.
Poglej Plazilci in Krovno tkivo
Kuščarji
Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.
Poglej Plazilci in Kuščarji
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Plazilci in Latinščina
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Plazilci in Ledvica
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Plazilci in Levitev
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Poglej Plazilci in Lobanja
Lupina
Lupina je ovoj oziroma zaščita za določeno rastlino, ki v plodu shranjuje svoja založna tkiva.
Poglej Plazilci in Lupina
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Poglej Plazilci in Luska
Luskarji
Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.
Poglej Plazilci in Luskarji
Medenica
Medenica (latinsko pelvis) je hkrati spodnji del trupa človeškega telesa med trebuhom in nogami ter okostje, ki gradi to regijo (včasih zato imenovano tudi koščena medenica ali medenični skelet).
Poglej Plazilci in Medenica
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Plazilci in Mezozoik
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Plazilci in Mišica
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Plazilci in Možgani
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Plazilci in Morje
Narcis Mršić
Narcis Mršić, hrvaško-slovenski biolog, * 2. avgust 1951, Jesenice, † 16. september 1997, Kranj.
Poglej Plazilci in Narcis Mršić
Navadni gad
Navadni gadMallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003.
Poglej Plazilci in Navadni gad
Nebnica
Nébnica, tudi mandelj ali nebna tonzila je tonzila v obliki in velikosti mandlja na levi in desni strani goltne ožine.
Poglej Plazilci in Nebnica
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Plazilci in Nevron
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Plazilci in Nova Zelandija
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Plazilci in Ogljikov dioksid
Oklep
Srednjeveški kovinski oklep Oklep je zaščitni sloj na telesu ali vozilu, ki je namenjen zaščiti uporabnika v bojnih situacijah.
Poglej Plazilci in Oklep
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Plazilci in Oko
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Plazilci in Okostje
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Plazilci in Oploditev
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Poglej Plazilci in Ornitishiji
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Plazilci in Paleozoik
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Plazilci in Parafilija
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Plazilci in Pergament
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Plazilci in Pierre André Latreille
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Plazilci in Plazilci
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Plazilci in Plenilstvo
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Plazilci in Plin
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Plazilci in Pljuča
Plodovnica
Novorojenček, še moker od plodovnice Plodovnica ali amnijska tekočina je bistra tekočina, ki obdaja plod in se nahaja znotraj plodnika.
Poglej Plazilci in Plodovnica
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Plazilci in Požiralnik
Prakuščarji
Prakuščarji (znanstveno ime Sphenodontia ali Rhynchocephalia) so zelo majhna skupina plazilcev.
Poglej Plazilci in Prakuščarji
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Plazilci in Prebavna cev
Preddvor
Preddvor (včasih imenovan tudi Höflein) je največje naselje s skoraj 900 prebivalci in središče Občine Preddvor.
Poglej Plazilci in Preddvor
Prekat
Prekat ima v anatomiji več pomenov.
Poglej Plazilci in Prekat
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Plazilci in Preobrazba (biologija)
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Plazilci in Presnova
Prsnica
Zadnja stran prsnice Prsnica ali grodnica (latinsko sternum) je neparna ploščata kost, ki leži na sredinski ravnini na sprednji strani prsnega koša.
Poglej Plazilci in Prsnica
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Plazilci in Ptiči
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Plazilci in Puščava
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Plazilci in Razred (biologija)
Rebro
Reberni obroč Rebra so skupina dvanajstih parov kosti, ki imajo obliko sponke in so zadaj s sklepi pripeta na prsna vretenca, spredaj pa na prsnico.
Poglej Plazilci in Rebro
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Plazilci in Red (biologija)
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Plazilci in Rep
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Plazilci in Ribe
Richard Owen
Sir Richard Owen, angleški biolog, anatom in paleontolog, * 20. julij 1804, Lancaster, † 18. december 1892.
Poglej Plazilci in Richard Owen
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Plazilci in Sečna kislina
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Plazilci in Sesalci
Sistemski krvni obtok
Sistemski krvni obtok je del srčnožilnega sistema, ki prenaša oksigenirano kri od srca v ostala tkiva po telesu in vrača deoksigenirano kri zopet v srce.
Poglej Plazilci in Sistemski krvni obtok
Slina
Slina (latinsko saliva) je brezbarven, moten, penast in lepljiv izloček žlez slinavk v ustni votlini.
Poglej Plazilci in Slina
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Plazilci in Sluh
Spolna dvoličnost
pavov imajo živopisano perje, s katerim dvorijo precej manj vpadljivim samicam Samica (v sredini) pajka vrste ''Nephila clavipes'' je mnogokrat večja od samca (v zgornjem levem kotu) Spolna dvoličnost ali s tujko spolni dimorfizem je pojav, da se predstavniki moškega in ženskega spola neke vrste dosledno razlikujejo med seboj po telesni zgradbi ali drugih znakih, kot odraz različne vloge spolov pri spolnem razmnoževanju.
Poglej Plazilci in Spolna dvoličnost
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Plazilci in Srce
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Poglej Plazilci in Stokovci
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Plazilci in Strunarji
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Plazilci in Strup
Strupnik
Strupnik je zob z žlebastim kanalčkom, po katerem iz strpne žleze priteče strup.
Poglej Plazilci in Strupnik
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Poglej Plazilci in Systema naturae
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Plazilci in Taksonomija
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Plazilci in Telesna temperatura
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Plazilci in Temperatura
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Poglej Plazilci in Thomas Henry Huxley
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Plazilci in Trebušna prepona
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Poglej Plazilci in Trebušna slinavka
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Plazilci in Trias
Tuatara
Tuatara (znanstveno ime Sphenodon) je edina preživela predstavnica starinske skupine plazilcev, ki je svoj razcvet doživeli pred 200 milijoni let.
Poglej Plazilci in Tuatara
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Plazilci in Uho
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Plazilci in Usta
Vesoljni potop
Vesoljni potop, Gustave Doré Izraz vesoljni potop označuje poplavo velikih razsežnosti, ki naj bi uničila Zemljo pred več tisoč leti.
Poglej Plazilci in Vesoljni potop
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Plazilci in Vid
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Plazilci in Voda
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Plazilci in Voh
Vranica
Vranica je označena z 8 Vránica (latinsko lien, grško splēn) je limfatični organ v zgornjem levem delu trebušne votline, zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo rdeče krvničke (eritrociti) ter se razmnožujejo limfociti.
Poglej Plazilci in Vranica
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Poglej Plazilci in Vrat
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Plazilci in Vretenčarji
Vretence
thumbRdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.
Poglej Plazilci in Vretence
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Plazilci in Vrsta (biologija)
Zanka nefrona
Zanka nefrona ali henlejeva zanka je odsek nefrona v obliki črke U, sestavljen iz krajšega ravnega dela proksimalnega tubula, prevodnega tubula in daljšega ravnega dela distalnega tubula.
Poglej Plazilci in Zanka nefrona
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Plazilci in Zarodek
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Plazilci in Zavrishiji
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Plazilci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Plazilci in Zob
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Plazilci in 1916
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Plazilci in 1956
Prav tako znan kot Plazilec, Reptilia, Sauropsida.