Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Luska

Index Luska

Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.

30 odnosi: Biologija, Biser, Drevo, Glava, Hrustančnice, Integument, Jesetri, Koža, Kostnice, Krapovci, Lipani, Metulji, Morski psi, Noga človeka, Oklep, Ostriži, Pasavci, Pero, Plazilci, Postrvi, Prah, Ptiči, Rep, Ribe, Sesalci, Skati, Streha, Telo, Tkivo, Voda.

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Novo!!: Luska in Biologija · Poglej več »

Biser

Pridobivanje biserov Biser je trd, okrogel predmet, ki nastane v lupini školjk (predvsem ostrig) in se uporablja za nakit.

Novo!!: Luska in Biser · Poglej več »

Drevo

Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.

Novo!!: Luska in Drevo · Poglej več »

Glava

Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).

Novo!!: Luska in Glava · Poglej več »

Hrustančnice

Hrustančnice (znanstveno ime - Chondrichthyes) so skupina rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.

Novo!!: Luska in Hrustančnice · Poglej več »

Integument

sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.

Novo!!: Luska in Integument · Poglej več »

Jesetri

Jesetri (znanstveno ime Acipenseridae) so družina rib žarkoplavutaric, v katero uvrščamo 22 vrst v štirih rodovih.

Novo!!: Luska in Jesetri · Poglej več »

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Novo!!: Luska in Koža · Poglej več »

Kostnice

Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst.

Novo!!: Luska in Kostnice · Poglej več »

Krapovci

Krapovci, z znanstvenim imenom Cypriniformes, so red žarkoplavutaric, v katerega spadajo pisanci in nekatere sorodne družine.

Novo!!: Luska in Krapovci · Poglej več »

Lipani

Lipani (znanstveno ime Thymallinae), ki vsebuje en sam rod Thymallus, je poddružina rib kostnic, ki avtohtono poseljuje vode zmernega in severnega pasu Evrope, Azije in Severne Amerike.

Novo!!: Luska in Lipani · Poglej več »

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Novo!!: Luska in Metulji · Poglej več »

Morski psi

Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).

Novo!!: Luska in Morski psi · Poglej več »

Noga človeka

Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.

Novo!!: Luska in Noga človeka · Poglej več »

Oklep

Srednjeveški kovinski oklep Oklep je zaščitni sloj na telesu ali vozilu, ki je namenjen zaščiti uporabnika v bojnih situacijah.

Novo!!: Luska in Oklep · Poglej več »

Ostriži

Ostriži (latinsko Percoidei) so družina rib, ki avtohtono poseljujejo le severno poloblo, naseljujejo pa vode Evrope, severne Azije in Severne Amerike.

Novo!!: Luska in Ostriži · Poglej več »

Pasavci

Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.

Novo!!: Luska in Pasavci · Poglej več »

Pero

Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.

Novo!!: Luska in Pero · Poglej več »

Plazilci

Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.

Novo!!: Luska in Plazilci · Poglej več »

Postrvi

Postrvi (znanstveno ime Salmonidae) je družina rib, ki spada med žarkoplavutarice.

Novo!!: Luska in Postrvi · Poglej več »

Prah

Prah so drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 milimetra.

Novo!!: Luska in Prah · Poglej več »

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Novo!!: Luska in Ptiči · Poglej več »

Rep

Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.

Novo!!: Luska in Rep · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Novo!!: Luska in Ribe · Poglej več »

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Novo!!: Luska in Sesalci · Poglej več »

Skati

Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.

Novo!!: Luska in Skati · Poglej več »

Streha

Strehe starega Pirana Streha je zgornja obloga stavbe, vključno z vsemi materiali in konstrukcijami, potrebnimi za njeno podporo na stenah stavbe ali na podstavkih, ki zagotavljajo zaščito pred dežjem, snegom, sončno svetlobo, ekstremnimi temperaturami in vetrom.

Novo!!: Luska in Streha · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Luska in Telo · Poglej več »

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Novo!!: Luska in Tkivo · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Luska in Voda · Poglej več »

Preusmerja sem:

Luske.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »