Kazalo
31 odnosi: Apnenec, Škrge, Človeški skelet, Beli morski volk, Devon, Hrbtenica, Hrbtenjača, Hrustančevina, Hrustanec morskega psa, Jetra, Kloaka, Kostnice, Luska, Možgani, Morje, Morski psi, Nature, Nevretenčarji, Ordovicij, Plankton, Požiralnik, Pobočnica, Razmnoževanje, Razred (biologija), Ribe, Sesalci, Skati, Srce, Strunarji, Thomas Henry Huxley, Usta.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Hrustančnice in Apnenec
Škrge
Ribje škrge Škrge so dihalni organ rib in nekaterih drugih vodnih organizmov.
Poglej Hrustančnice in Škrge
Človeški skelet
Sprednja stran človeškega skeleta Zadnja stran človeškega skeleta Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti.
Poglej Hrustančnice in Človeški skelet
Beli morski volk
Beli morski pes (znanstveno ime Carcharodon carcharias; imenovan tudi veliki beli morski pes ali beli morski pes) je izredno velik lamniformni morski pes, ki ga najdemo v obalnih vodah vseh oceanov.
Poglej Hrustančnice in Beli morski volk
Devon
Devon je lahko.
Poglej Hrustančnice in Devon
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Poglej Hrustančnice in Hrbtenica
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Hrustančnice in Hrbtenjača
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Poglej Hrustančnice in Hrustančevina
Hrustanec morskega psa
'''Beli morski pes.''' Hrustanec pridobivajo iz plavuti in glave morskega psa. Hrustanec morskega psa se uporablja kot alternativna zdravilska metoda za zdravljenje raka in nekaterih drugih bolezni.
Poglej Hrustančnice in Hrustanec morskega psa
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Hrustančnice in Jetra
Kloaka
Ptičja kloaka ali zadnjična odprtina (''Buteo jamaicensis''). Kloaka ali stok je neke vrste zadnjična odprtina ki jo imajo nekatere ribe, dvoživke, ptice in plazilci (razen želv) ter stokovci (kljunaš, kljunati ježek).
Poglej Hrustančnice in Kloaka
Kostnice
Kostnice (znanstveno ime Osteichthyes) tvorijo najobsežnejšo in najbolj raznoliko skupino rib, kamor uvrščamo več kot 90% vseh ribjih vrst.
Poglej Hrustančnice in Kostnice
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Poglej Hrustančnice in Luska
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Hrustančnice in Možgani
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Hrustančnice in Morje
Morski psi
Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).
Poglej Hrustančnice in Morski psi
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Hrustančnice in Nature
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Hrustančnice in Nevretenčarji
Ordovicij
Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.
Poglej Hrustančnice in Ordovicij
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Hrustančnice in Plankton
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Hrustančnice in Požiralnik
Pobočnica
Pobočnica pri morskem psu Pobočnica je posebno bočno čutilo pri ribah, v katerem so zbrane skupine čutnih celic ali nevromastov.
Poglej Hrustančnice in Pobočnica
Razmnoževanje
Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.
Poglej Hrustančnice in Razmnoževanje
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Hrustančnice in Razred (biologija)
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Hrustančnice in Ribe
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Hrustančnice in Sesalci
Skati
Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.
Poglej Hrustančnice in Skati
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Hrustančnice in Srce
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Hrustančnice in Strunarji
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Poglej Hrustančnice in Thomas Henry Huxley
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Hrustančnice in Usta
Prav tako znan kot Chondrichthyes.