Kazalo
85 odnosi: Členonožci, Bazalna lamina, Bazalna membrana, Beljakovina, Biček, Bolečina, Botanika, Celična membrana, Celično jedro, Citoplazma, Citoskelet, Difuzija, Dihanje, Dražljaj, Dvoživke, Ekološki dejavnik, Enocelični organizem, Evglenofiti, Fagocitoza, Gibanje, Glodavci, Hitin, Holekalciferol, Integumentni sistem, Izločanje, Kače, Keratin, Klad, Klični list, Koža, Komunikacija živali, Krempelj, Kutikula, Las, Latinščina, Levitev, Lojnica, Luska, Malarija, Meduza (zoologija), Migetalka, Mikroorganizem, Mikrotubul, Mikrovilus, Mlečna žleza, Molekula, Nevretenčarji, Nevron, Noht, Ožigalkarji, ... Razširi indeks (35 več) »
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Integument in Členonožci
Bazalna lamina
Bazalna lamina (lat. lamina basalis) je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih.
Poglej Integument in Bazalna lamina
Bazalna membrana
Bazalna membrana je tanka plast medceličnine na meji med epitelijskimi, endotelijskimi, mišičnimi ali perifernimi nevroglijskimi celicami na eni strani ter vezivom na drugi strani.
Poglej Integument in Bazalna membrana
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Integument in Beljakovina
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Integument in Biček
Bolečina
Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.
Poglej Integument in Bolečina
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Integument in Botanika
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Integument in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Integument in Celično jedro
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Integument in Citoplazma
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Poglej Integument in Citoskelet
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Integument in Difuzija
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Integument in Dihanje
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Integument in Dražljaj
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Integument in Dvoživke
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Poglej Integument in Ekološki dejavnik
Enocelični organizem
Alga ''Valonia ventricosa'' je med največjimi enoceličnimi vrstami. Ênocélični organízem ali ênocéličar, tudi úniceluláren organízem, je organizem, ki sestoji iz samo ene celice, v nasprotju z večceličnim organizmom, ki sestoji iz več celic.
Poglej Integument in Enocelični organizem
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Poglej Integument in Evglenofiti
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Integument in Fagocitoza
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Integument in Gibanje
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Integument in Glodavci
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Integument in Hitin
Holekalciferol
Hólekalciferól ali vitamín D3 je vrsta vitamina D – predstopnja 25-hidroksiholekalciferola, ki nastane v koži iz 7-dehidroholesterola pod vplivom ultravijoličnih žarkov.
Poglej Integument in Holekalciferol
Integumentni sistem
Integumentni sistem je organski sistem, ki predstavlja mejo med organizmom in njegovim zunanjim okoljem.
Poglej Integument in Integumentni sistem
Izločanje
Krava urinira – izloča seč Izločanje (s tujko ekskrecija, iz) je proces, s katerim se odpadni produkti presnove odstranijo iz organizma.
Poglej Integument in Izločanje
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Integument in Kače
Keratin
Keratín je vsaka iz družine beljakovin, ki tvorijo osnovno strukturo citoskeleta epitelijskih tkiv in trdnih tkiv, kot so lasje, dlake in nohti.
Poglej Integument in Keratin
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Integument in Klad
Klični list
Klični list je ena od dveh ali treh plasti celic, ki nastanejo v začetku razvoja zarodka in iz katerih se razvijejo vsa tkiva in organi.
Poglej Integument in Klični list
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Integument in Koža
Komunikacija živali
Čivava z renčanjem (zvočni signal), kazanjem zob in položajem ušes (vidni signal) sporoča, da bo napadla, če se bo vsiljivec še bolj približal Komunikacija ali sporazumevanje živali je proces, v katerem en živalski organizem z oddajanjem signala, ki se prek medija prenese do drugega organizma (sprejemnika), povzroči spremembo sprejemnikovega vedenja.
Poglej Integument in Komunikacija živali
Krempelj
Krempelj domače mačke Krempelj je upognjen, špičast izrastek na koncu prstov pri večini sesalcev, plazilcev in ptičev.
Poglej Integument in Krempelj
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Poglej Integument in Kutikula
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Poglej Integument in Las
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Integument in Latinščina
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Integument in Levitev
Lojnica
Lójnica je sestavljena mešičkasta kožna žleza, ki v koži holokrino secernira loj in ga praviloma izloča v lasni mešiček.
Poglej Integument in Lojnica
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Poglej Integument in Luska
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Integument in Malarija
Meduza (zoologija)
Meduza klobučnjaka iz rodu ''Chrysaora'' Plavanje kubomeduze (posnetek vrste ''Alatina alata'') Meduza je prostoplavajoča življenjska oblika predstavnikov nekaterih skupin ožigalkarjev, konkretno klobučnjakov, kubomeduz in trdoživnjakov, ki se razmnožuje spolno.
Poglej Integument in Meduza (zoologija)
Migetalka
Mikroskopska slika migetalk Migetálka ali cílij je nitasti organel evkariontske celice.
Poglej Integument in Migetalka
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Integument in Mikroorganizem
Mikrotubul
Mikrotubuli so cevaste strukture premera 20-25 nm in dolžine 200 nm–25 µm, zgrajene iz tubulina in se nahajajo v citoplazmi evkariontske celice.
Poglej Integument in Mikrotubul
Mikrovilus
Mikrovili so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih epitelijskih celic, zlasti tistih, ki hitro sprejemajo snovi (na primer jetrne celice in celice primarne zvite cevke nefrona).
Poglej Integument in Mikrovilus
Mlečna žleza
Mléčna žléza (latinsko glandula mammaria) je sestavljena cevastomešičkasta žleza v dojki.
Poglej Integument in Mlečna žleza
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Integument in Molekula
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Integument in Nevretenčarji
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Integument in Nevron
Noht
Nohti na prstih roke Noht je roževinast izrastek na zgornji strani živalskega prsta.
Poglej Integument in Noht
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Poglej Integument in Ožigalkarji
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Integument in Organ (biologija)
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Integument in Organel
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Integument in Organizem
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Integument in Organska spojina
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Poglej Integument in Pasavci
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Integument in Plazilci
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Integument in Plenilstvo
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Integument in Plin
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Poglej Integument in Ploski črvi
Pokožnica
Pokožnica, povrhnjica ali vrhnjica (lat. epidermis) je zgornja plast kože, ki je sestavljena iz.
Poglej Integument in Pokožnica
Polip (zoologija)
koralnjaka v koloniji morskih vetrnic živijo samotarsko Polip je pritrjena življenjska oblika predstavnikov večine skupin ožigalkarjev, ki se razmnožuje nespolno, z brstenjem.
Poglej Integument in Polip (zoologija)
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Integument in Praživali
Prehranjevanje
Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.
Poglej Integument in Prehranjevanje
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Integument in Presnova
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Integument in Rastline
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Integument in Razred (biologija)
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Integument in Rep
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Integument in Ribe
Sesači
Sesači (znanstveno ime Trematoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Integument in Sesači
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Integument in Sesalci
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Integument in Spužve
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Integument in Strup
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Integument in Takson
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Integument in Telesna temperatura
Termoregulacija
Noj lahko ohranja temperaturo zelo konstantno, čeprav je lahko podnevi zelo vroče, ponoči pa zelo mrzlo. Termoregulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja.
Poglej Integument in Termoregulacija
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Integument in Tkivo
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Poglej Integument in Toplokrvnost
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Integument in Toplota
Trakulje
Trakúlje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov.
Poglej Integument in Trakulje
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Integument in Ultravijolično valovanje
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Integument in Vezivo (biologija)
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Integument in Vretenčarji
Vrtinčarji
Vrtinčarji (znanstveno ime Turbellaria) so prosto živeči ploskavci z omigetalčeno kožo.
Poglej Integument in Vrtinčarji
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Integument in Zajedavstvo
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Integument in Zunanji skelet