Kazalo
45 odnosi: Apnenec, Biček, Bičkarji ovratničarji, Celična delitev, Celično jedro, Celica, Celica ovratničarka, Citosol, Deblo (taksonomija), Evkarionti, Fagocitoza, Filogenija, Filtrator, Glikoprotein, Integument, Kalcijev karbonat, Kalcit, Klad, Kolagen, Kremen, Matična celica, Medceličnina, Mišična celica, Mikrovilus, Mnogoceličar, Morje, Organ (biologija), Organel, Organski sistem, Parafilija, PH, Polimerizacija, Pravi mnogoceličarji, Razred (biologija), Simetrija (biologija), Spužve, Suša, Takson, Taksonomija, Tkivo, Vakuola, Vezivo (biologija), Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zoologija.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Spužve in Apnenec
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Spužve in Biček
Bičkarji ovratničarji
Bičkarji ovratničarji (znanstveno ime Choanoflagellata) so živalski bičkarji (Zooflagellata), ki živijo posamično ali v kolonijah.
Poglej Spužve in Bičkarji ovratničarji
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Spužve in Celična delitev
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Spužve in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Spužve in Celica
Celica ovratničarka
last2.
Poglej Spužve in Celica ovratničarka
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Spužve in Citosol
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Spužve in Deblo (taksonomija)
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Spužve in Evkarionti
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Spužve in Fagocitoza
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Spužve in Filogenija
Filtrator
Kril z gibanjem okončin ustvarja vodni tok skozi filtrsko strukturo (12-krat upočasnjen posnetek) Filtratorji so živali, ki se hranijo s precejanjem drobnih vodnih organizmov in organskih delcev v vodi.
Poglej Spužve in Filtrator
Glikoprotein
Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380 Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom.
Poglej Spužve in Glikoprotein
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Spužve in Integument
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Spužve in Kalcijev karbonat
Kalcit
Kalcit je karbonatni mineral in najbolj stabilen polimorf kalcijevega karbonata (CaCO3).
Poglej Spužve in Kalcit
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Spužve in Klad
Kolagen
Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.
Poglej Spužve in Kolagen
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Spužve in Kremen
Matična celica
Matične celice ali izvorne celice so malo diferencirane celice, katere potomke ostanejo deloma na isti stopnji diferenciacije, deloma pa se razvijajo v diferencirane celice enega tipa (npr. spermatogoniji v semenčice) ali v več tipov ene sorodne skupine (npr. matična krvotvorna celica v vse tipe krvnih telesc).
Poglej Spužve in Matična celica
Medceličnina
Mèdceličnína, intercelulárna snóv ali ékstracelulárni mátriks so amorfne in vlaknate zunajcelične strukture, sestavljene iz kompleksnih velemolekul in tekočine, ki jo proizvajajo in v svojo neposredno okolico izločajo celice.
Poglej Spužve in Medceličnina
Mišična celica
Shema zgradbe skeletne mišične celice Mišična celica ali miocit je glavni tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in živalim omogoča premikanje.
Poglej Spužve in Mišična celica
Mikrovilus
Mikrovili so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih epitelijskih celic, zlasti tistih, ki hitro sprejemajo snovi (na primer jetrne celice in celice primarne zvite cevke nefrona).
Poglej Spužve in Mikrovilus
Mnogoceličar
Hermafrodit vrste ''Caenorhabditis elegans'', divji tip, z obarvanimi jedri Mnogoceličarji ali mnogocelični organizmi so organizmi, ki sestojijo iz več kot ene celice in imajo diferencirane celice, ki opravljajo točno določene naloge.
Poglej Spužve in Mnogoceličar
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Spužve in Morje
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Spužve in Organ (biologija)
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Spužve in Organel
Organski sistem
Organski sistemi ali organski sestavi so organizacijske enote organizma, po katerih se študira medicina, po katerih se praviloma razvrščajo bolezni in po katerih se načrtuje zdravljenje.
Poglej Spužve in Organski sistem
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Spužve in Parafilija
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Spužve in PH
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Spužve in Polimerizacija
Pravi mnogoceličarji
Právi mnogocéličarji ali evmetazóji (znanstveno ime Eumetazoa) so naprednejša skupina mnogoceličarjev, ki že imajo tkiva, organe in organske sisteme.
Poglej Spužve in Pravi mnogoceličarji
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Spužve in Razred (biologija)
Simetrija (biologija)
Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.
Poglej Spužve in Simetrija (biologija)
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Spužve in Spužve
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Spužve in Suša
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Spužve in Takson
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Spužve in Taksonomija
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Spužve in Tkivo
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Poglej Spužve in Vakuola
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Spužve in Vezivo (biologija)
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Spužve in Vrsta (biologija)
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Spužve in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Spužve in Zoologija
Prav tako znan kot Parazoa, Porifera.