Kazalo
35 odnosi: Bakterije, Beljakovina, Biček, Bičkarji ovratničarji, Celična membrana, Celično jedro, Celica, Citoplazma, Dednina, Ekosistem, Enocelični organizem, Evolucija, Fagocitoza, Filtrator, Gen, Integument, Kisik, Kolagen, Kraljestvo (biologija), Migetalka, Mikrovilus, Mitohondrij, Molekula, Morje, Nitkarji, Organska spojina, Plankton, Podtlak, Porabnik (ekologija), Praživali, Presnova, Protisti, Spolno razmnoževanje, Spužve, Tlak.
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Celica ovratničarka in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Celica ovratničarka in Beljakovina
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Celica ovratničarka in Biček
Bičkarji ovratničarji
Bičkarji ovratničarji (znanstveno ime Choanoflagellata) so živalski bičkarji (Zooflagellata), ki živijo posamično ali v kolonijah.
Poglej Celica ovratničarka in Bičkarji ovratničarji
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Celica ovratničarka in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Celica ovratničarka in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Celica ovratničarka in Celica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Celica ovratničarka in Citoplazma
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Celica ovratničarka in Dednina
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Celica ovratničarka in Ekosistem
Enocelični organizem
Alga ''Valonia ventricosa'' je med največjimi enoceličnimi vrstami. Ênocélični organízem ali ênocéličar, tudi úniceluláren organízem, je organizem, ki sestoji iz samo ene celice, v nasprotju z večceličnim organizmom, ki sestoji iz več celic.
Poglej Celica ovratničarka in Enocelični organizem
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Celica ovratničarka in Evolucija
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Celica ovratničarka in Fagocitoza
Filtrator
Kril z gibanjem okončin ustvarja vodni tok skozi filtrsko strukturo (12-krat upočasnjen posnetek) Filtratorji so živali, ki se hranijo s precejanjem drobnih vodnih organizmov in organskih delcev v vodi.
Poglej Celica ovratničarka in Filtrator
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Celica ovratničarka in Gen
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Celica ovratničarka in Integument
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Celica ovratničarka in Kisik
Kolagen
Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.
Poglej Celica ovratničarka in Kolagen
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Celica ovratničarka in Kraljestvo (biologija)
Migetalka
Mikroskopska slika migetalk Migetálka ali cílij je nitasti organel evkariontske celice.
Poglej Celica ovratničarka in Migetalka
Mikrovilus
Mikrovili so submikroskopski cilindrični izrastki na apikalnem površju nekaterih epitelijskih celic, zlasti tistih, ki hitro sprejemajo snovi (na primer jetrne celice in celice primarne zvite cevke nefrona).
Poglej Celica ovratničarka in Mikrovilus
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Celica ovratničarka in Mitohondrij
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Celica ovratničarka in Molekula
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Celica ovratničarka in Morje
Nitkarji
Nítkarji (znanstveno ime Nemertea; ponekod tudi Nemertina, Nemertinea ali Nemertini) so deblo nečlenarjev, ki ga sestavlja okoli 1200 vrst.
Poglej Celica ovratničarka in Nitkarji
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Celica ovratničarka in Organska spojina
Plankton
kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.
Poglej Celica ovratničarka in Plankton
Podtlak
Podtlák je tlak, ki je manjši od zunanjega ali atmosferskega (zračnega) tlaka.
Poglej Celica ovratničarka in Podtlak
Porabnik (ekologija)
Porabnik (s tujko konzument) je v prehranjevalni verigi tisti organizem, ki dobi energijo za rast in vzdrževanje homeostaze tako, da konzumira druge organizme.
Poglej Celica ovratničarka in Porabnik (ekologija)
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Celica ovratničarka in Praživali
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Celica ovratničarka in Presnova
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Celica ovratničarka in Protisti
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Celica ovratničarka in Spolno razmnoževanje
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Celica ovratničarka in Spužve
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Celica ovratničarka in Tlak
Prav tako znan kot Hoanocita.