Kazalo
111 odnosi: Albumin, Amin, Aminokislina, Antigen, Arheje, Žito, Žveplo, Beta sodček, Biokemija, Biomasa, Bodibilding, Celična biologija, Celica, Centralni procesor, Cepivo, Citoplazma, Deoksiribonukleinska kislina, Disulfidna vez, DNK-polimeraza, Dušik, ELISA, Encim, Endoplazemski retikulum, Energija, Enota atomske mase, Escherichia coli, Esencialne aminokisline, Evkarionti, Fenilalanin, Fibrin, Fotoluminiscenca, Frederick Sanger, Genetika, Genetski kod, Gluten, Hemofilija, Hemoglobin, Hermann Emil Fischer, Histidin, Hormon, Insulin, Izolevcin, Jajce, Jajce (razločitev), Jöns Jacob Berzelius, Jedrska magnetna resonanca, Kalcij, Kanada, Karboksilna kislina, Kartezični koordinatni sistem, ... Razširi indeks (61 več) »
- Beljakovine
- Molekularna biologija
Albumin
Molekula serumskega albumina v človeški krvni plazmi Albumíni so ena od skupin globularnih, nevtralnih beljakovin, ki so topne v vodi.
Poglej Beljakovina in Albumin
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Beljakovina in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Beljakovina in Aminokislina
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Poglej Beljakovina in Antigen
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Beljakovina in Arheje
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Beljakovina in Žito
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Beljakovina in Žveplo
Beta sodček
Beta sodček ali β-sodček je vrsta terciarne strukture beljakovin, ki vsebuje niz antiparalelno razvrščenih beta ploskev.
Poglej Beljakovina in Beta sodček
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Beljakovina in Biokemija
Biomasa
les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.
Poglej Beljakovina in Biomasa
Bodibilding
Nemški bodibilder Markus Rühl Bôdibílding (body »telo« + building »gradnja«) je šport, katerega namen je vplivati na izgled telesa z treningom, ustrezno prehrano in počitkom.
Poglej Beljakovina in Bodibilding
Celična biologija
Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.
Poglej Beljakovina in Celična biologija
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Beljakovina in Celica
Centralni procesor
Centralni procesor ali osrédnja/centrálno procésna enôta (CPE; - CPU), pogovorno kar procesor, je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo (procesiranje) podatkov (dvojiških števil) ter nadzor in upravljanje drugih enot.
Poglej Beljakovina in Centralni procesor
Cepivo
Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.
Poglej Beljakovina in Cepivo
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Beljakovina in Citoplazma
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Beljakovina in Deoksiribonukleinska kislina
Disulfidna vez
V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin.
Poglej Beljakovina in Disulfidna vez
DNK-polimeraza
Trirazsežnostna struktura dela DNK-polimeraze. DNK-polimeráza, tudi DNA-polimeráza, je encim, ki katalizira sintezo DNK iz deoksiribonukleotidnih enot.
Poglej Beljakovina in DNK-polimeraza
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Beljakovina in Dušik
ELISA
Mikrotitrska plošča na kateri se izvaja ELISA. Encimska imunoadsorpcijska preiskava ali ELISA (angleško: Enzyme-Linked ImmunoSorbent Assay) je imunska metoda, ki se uporablja za zaznavanje protiteles ali antigenov v biološkem vzorcu.
Poglej Beljakovina in ELISA
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Beljakovina in Encim
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Beljakovina in Endoplazemski retikulum
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Beljakovina in Energija
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Beljakovina in Enota atomske mase
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Beljakovina in Escherichia coli
Esencialne aminokisline
Esencialne aminokisline prejemamo z zdravo prehrano. Esencialne aminokisline so tiste proteinogene aminokisline, ki jih organizem ne more sintetizirati sam, zato jim mora dobivati s hrano.
Poglej Beljakovina in Esencialne aminokisline
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Beljakovina in Evkarionti
Fenilalanin
Fenilalanin (skrajšano Phe ali F) je α - aminokislina s formulo C6H5CH2CH(NH2)COOH.
Poglej Beljakovina in Fenilalanin
Fibrin
Fibrin (latinsko fibra - vlakno) ali faktor Ia je vlaknata beljakovina, ki tvori ogrodje krvnega strdka v procesu strjevanja krvi in sodi med tako imenovane faktorje strjevanja krvi.
Poglej Beljakovina in Fibrin
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Beljakovina in Fotoluminiscenca
Frederick Sanger
Frederick Sanger, angleški biokemik in akademik, nobelovec, * 13. avgust 1918, Gloucestershire, Anglija, † 19. november 2013, Cambridge.
Poglej Beljakovina in Frederick Sanger
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Beljakovina in Genetika
Genetski kod
Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) Genetski kod oz.
Poglej Beljakovina in Genetski kod
Gluten
Glutén ali lépek je zmes beljakovin iz zrn žit, ki daje testu prožnost, koagulira pri peki in daje z vodo lepljivo maso.
Poglej Beljakovina in Gluten
Hemofilija
Hemofilíja ali krvavíčnost je recesivno dedna, precej bolj pri moških kot pri ženskah pojavljajoča se bolezen zaradi pomanjkanja specifičnega faktorja strjevanja krvi, pri kateri nastanejo same od sebe ali po neznatni poškodbi krvavitve v koži, mišicah, sklepih, dlesnih, jeziku, telesnih votlinah in iz sečil.
Poglej Beljakovina in Hemofilija
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Beljakovina in Hemoglobin
Hermann Emil Fischer
Herman Emil Fischer, nemški kemik, biokemik, univerzitetni profesor, * 9. oktober 1852, Euskirchen, Nemčija, † 15. julij 1919, Berlin.
Poglej Beljakovina in Hermann Emil Fischer
Histidin
Histidin (iz grškega ἱστός - tkivo), okrajšano kot His ali H, je α-aminokislina z imidazolno funkcionalno skupino.
Poglej Beljakovina in Histidin
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Beljakovina in Hormon
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Poglej Beljakovina in Insulin
Izolevcin
Izolevcin (okrajšano kot Ile ali I) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH(CH3)CH2CH3.
Poglej Beljakovina in Izolevcin
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Beljakovina in Jajce
Jajce (razločitev)
Jajce je lahko.
Poglej Beljakovina in Jajce (razločitev)
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Poglej Beljakovina in Jöns Jacob Berzelius
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Beljakovina in Jedrska magnetna resonanca
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Beljakovina in Kalcij
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Beljakovina in Kanada
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Beljakovina in Karboksilna kislina
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Beljakovina in Kartezični koordinatni sistem
Kazein
Kazeín (iz latinskega) ali sirnína je glavna beljakovina v mleku prežvekovalcev (npr. v kravjem mleku).
Poglej Beljakovina in Kazein
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Beljakovina in Kemijska formula
Keratin
Keratín je vsaka iz družine beljakovin, ki tvorijo osnovno strukturo citoskeleta epitelijskih tkiv in trdnih tkiv, kot so lasje, dlake in nohti.
Poglej Beljakovina in Keratin
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Beljakovina in Kislina
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Beljakovina in Kitajska
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Beljakovina in Kofaktor
Kolagen
Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.
Poglej Beljakovina in Kolagen
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Beljakovina in Kri
Krvni serum
Krvni serum ali skrajšano serum je tekoča frakcija krvi, ki so ji odstranjene krvne celice (rdeče krvničke, bele krvničke, krvne ploščice) in faktorji strjevanja krvi (fibrinogen), torej krvna plazma brez beljakovine fibrinogen.
Poglej Beljakovina in Krvni serum
Kvasovka
Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv.
Poglej Beljakovina in Kvasovka
Ledvični kamen
Ledvični kamen, tudi renalni kalkulus, je kamen (trda tvorba iz anorganskih soli ali organskih spojin) v sečnih izvodilih, zlasti v ledvičnem mehu.
Poglej Beljakovina in Ledvični kamen
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Beljakovina in Ledvica
Levcin
Levcin (okrajšano kot Leu ali L) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CH(CH3)2.
Poglej Beljakovina in Levcin
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Beljakovina in Lipid
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Beljakovina in Lizin
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Beljakovina in Meso
Metionin
Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Beljakovina in Metionin
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Beljakovina in Mišica
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Beljakovina in Mikroorganizem
Mleko
Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.
Poglej Beljakovina in Mleko
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Beljakovina in Molekula
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Beljakovina in Molekularna biologija
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Beljakovina in Molekulska masa
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Beljakovina in Nobelova nagrada za kemijo
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Beljakovina in Ogljik
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Beljakovina in Ogljikov hidrat
Orešek
Oreški bukve ''Fagus sylvatica'' - žir Orešek (lat. nux) je enostavni suhi plod, ki nastane iz večlistne plodnice.
Poglej Beljakovina in Orešek
Pepsin
Pepsin je prebavni encim, proteaza, ki razgradi beljakovine do polipeptidov.
Poglej Beljakovina in Pepsin
Peptidna vez
Nastanek peptidne vezi z odcepom vode Peptidna vez je kovalentna kemijska vez, ki nastane z vezavo karboksilne skupine ene in amino skupine druge molekule, pri čemer se sprosti molekula vode (H2O).
Poglej Beljakovina in Peptidna vez
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Beljakovina in PH
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Beljakovina in Polimer
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Poglej Beljakovina in Pralni prašek
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Beljakovina in Prebavna cev
Prehransko dopolnilo
Prehranska dopolnila so živila in dodatki, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano in dodajati hranilne snovi v naše telo.
Poglej Beljakovina in Prehransko dopolnilo
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Beljakovina in Presnova
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Beljakovina in Prokarionti
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Beljakovina in Protitelo
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Beljakovina in Rastline
Rastni hormon
Rastni hormon Rastni hormon ali somatotropin (tudi somatotropni hormon, kratica STH, angleško growth hormone, GH) je hormon adenohipofize, sestavljen iz 191 aminokislin (pri človeku), ki so razporejene v enojni verigi in tvorijo glede na živalsko vrsto 2-4 disulfidne mostičke.
Poglej Beljakovina in Rastni hormon
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Beljakovina in Receptor (biokemija)
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Beljakovina in Religija
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Beljakovina in Ribonukleinska kislina
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Beljakovina in Ribosom
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Beljakovina in Sadje
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Beljakovina in Seč
Splet
Splèt, svetóvni splèt ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju.
Poglej Beljakovina in Splet
Strjevanje krvi
Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki.
Poglej Beljakovina in Strjevanje krvi
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Beljakovina in Stročnice
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Beljakovina in Substrat
Suha teža
Suha teža biomase za različna kuriva Suha teža je masa snovi, pripravka, materiala ali organizma brez vsebnosti vode.
Poglej Beljakovina in Suha teža
Tanko črevo
Tánko črevó (tudi ózko črevó; latinsko intestinum tenue) je del človeških prebavil.
Poglej Beljakovina in Tanko črevo
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Beljakovina in Temperatura
Treonin
Treonin (okrajšano kot Thr ali T), je esencialna aminokislina, kar pomeni, da ga človeško telo samo ne more proizvesti, zato ga mora prejemati s hrano.
Poglej Beljakovina in Treonin
Triptofan
Triptofan (skrajšano Trp ali W) je nepolarna in aromatska aminokislina s formulo C11H12N2O2.
Poglej Beljakovina in Triptofan
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Beljakovina in Trirazsežni prostor
Valin
Valin (okrajšano kot Val ali V) je α-aminokislina s kemijsko formulo.
Poglej Beljakovina in Valin
Veganstvo
Veganstvo je v širši družbeni sredini pogosto razumljeno kot tip prehrane, ki izključuje meso, mleko, jajca in med, toda to pojmovanje je netočno, kajti opisan način prehrane (torej veganska prehrana)je zgolj posledica veganske perspektive oziroma gledišča, ki ga posameznik zavzame do soljudi, živali in okolja.
Poglej Beljakovina in Veganstvo
Vegetarijanstvo
Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.
Poglej Beljakovina in Vegetarijanstvo
Vodikova vez
vodnih molekulah Vodikova vez je šibka kemijska vez, ki nastane v nekaterih spojinah, ki vsebujejo vodik, vezan na elektronegativen atom (O-H ali N-H skupino).
Poglej Beljakovina in Vodikova vez
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Beljakovina in Zaporedje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Beljakovina in Združene države Amerike
Glej tudi
Beljakovine
Molekularna biologija
Prav tako znan kot Beljakovine, Protein.