Kazalo
47 odnosi: Absorpcija, Angleščina, Antena, Atomsko jedro, Dušik, Dušilka, Edward Mills Purcell, Električna napetost, Električni naboj, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Faza snovi, Felix Bloch, Fizika, Fluor, Fosfor, Foton, Frekvenca, Gostota magnetnega polja, Kapljevina, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Kvantni računalnik, Larmorjeva frekvenca, Magnet, Magnetni moment, Magnetno polje, Molekula, Navor, Nevtron, Nobelova nagrada za fiziko, Ogljik, Precesija, Proton, Radijski valovi, Ravnovesje, Slikanje z magnetno resonanco, Spektroskopija, Spin, Trdnina, Vektor (matematika), Vodik, Vrtilna količina, Vzbujeno stanje, 1946, 1952.
- Znanstvene tehnike
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Absorpcija
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Angleščina
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Antena
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Atomsko jedro
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Dušik
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Dušilka
Edward Mills Purcell
Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Edward Mills Purcell
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Električna napetost
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Električni naboj
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Elektromagnetno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Energija
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Faza snovi
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Felix Bloch
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Fizika
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Fluor
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Fosfor
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Frekvenca
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Gostota magnetnega polja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Kapljevina
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Kvantizacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Kvantna mehanika
Kvantni računalnik
Kvántni računálnik je naprava, ki računa s superpozicijami kvantnih stanj.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Kvantni računalnik
Larmorjeva frekvenca
Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Larmorjeva frekvenca
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Magnet
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Magnetni moment
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Magnetno polje
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Molekula
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Navor
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Nevtron
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Nobelova nagrada za fiziko
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Ogljik
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Precesija
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Proton
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Radijski valovi
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Ravnovesje
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Slikanje z magnetno resonanco
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Spektroskopija
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Spin
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Trdnina
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Vektor (matematika)
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Vodik
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Vrtilna količina
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in Vzbujeno stanje
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in 1946
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jedrska magnetna resonanca in 1952
Glej tudi
Znanstvene tehnike
Prav tako znan kot Magnetna resonanca.