Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Absorpcija, Angleščina, Antena, Atomsko jedro, Dušik, Dušilka, Edward Mills Purcell, Električna napetost, Električni naboj, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Faza snovi, Felix Bloch, Fizika, Fluor, Fosfor, Foton, Frekvenca, Gostota magnetnega polja, Kapljevina, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Kvantni računalnik, Larmorjeva frekvenca, Magnet, Magnetni moment, Magnetno polje, Molekula, Navor, Nevtron, Nobelova nagrada za fiziko, Ogljik, Precesija, Proton, Radijski valovi, Ravnovesje, Slikanje z magnetno resonanco, Spektroskopija, Spin, Trdnina, Vektor (matematika), Vodik, Vrtilna količina, Vzbujeno stanje, 1946, 1952.
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Absorpcija · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Angleščina · Poglej več »
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Antena · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Atomsko jedro · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Dušik · Poglej več »
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Dušilka · Poglej več »
Edward Mills Purcell
Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Edward Mills Purcell · Poglej več »
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Električna napetost · Poglej več »
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Električni naboj · Poglej več »
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Elektromagnetno polje · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Energija · Poglej več »
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Faza snovi · Poglej več »
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Felix Bloch · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Fizika · Poglej več »
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Fluor · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Fosfor · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Foton · Poglej več »
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Frekvenca · Poglej več »
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Gostota magnetnega polja · Poglej več »
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Kapljevina · Poglej več »
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Kvantizacija · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantni računalnik
Kvántni računálnik je naprava, ki računa s superpozicijami kvantnih stanj.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Kvantni računalnik · Poglej več »
Larmorjeva frekvenca
Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Larmorjeva frekvenca · Poglej več »
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Magnet · Poglej več »
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Magnetni moment · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Magnetno polje · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Molekula · Poglej več »
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Navor · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Nevtron · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Ogljik · Poglej več »
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Precesija · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Proton · Poglej več »
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Radijski valovi · Poglej več »
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Ravnovesje · Poglej več »
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Slikanje z magnetno resonanco · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Spektroskopija · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Spin · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Trdnina · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Vodik · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Vrtilna količina · Poglej več »
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in Vzbujeno stanje · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in 1946 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Jedrska magnetna resonanca in 1952 · Poglej več »
