Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gostota magnetnega polja

Index Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Kazalo

  1. 27 odnosi: Diamagnetizem, Električni tok, Električno polje, Feromagnetizem, Fizikalna količina, Gavs, Gostota električnega polja, Indukcijska konstanta, Integral, Izpeljana enota SI, Jakost magnetnega polja, Magnetna permeabilnost, Magnetni pretok, Magnetno polje, Magnetno polje v snoveh, Maxwellove enačbe, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Meter, Paramagnetizem, Površina, Presek, Sekunda, Tesla (enota), Vakuum, Vektor (matematika), Volt.

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Gostota magnetnega polja in Diamagnetizem

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Poglej Gostota magnetnega polja in Električni tok

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Gostota magnetnega polja in Električno polje

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Gostota magnetnega polja in Feromagnetizem

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Gostota magnetnega polja in Fizikalna količina

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Poglej Gostota magnetnega polja in Gavs

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Gostota magnetnega polja in Gostota električnega polja

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Poglej Gostota magnetnega polja in Indukcijska konstanta

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Gostota magnetnega polja in Integral

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Poglej Gostota magnetnega polja in Izpeljana enota SI

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Poglej Gostota magnetnega polja in Jakost magnetnega polja

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetna permeabilnost

Magnetni pretok

Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetni pretok

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetno polje

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetno polje v snoveh

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Gostota magnetnega polja in Maxwellove enačbe

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Gostota magnetnega polja in Mednarodni sistem enot

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Gostota magnetnega polja in Merska enota

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Gostota magnetnega polja in Meter

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Gostota magnetnega polja in Paramagnetizem

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Poglej Gostota magnetnega polja in Površina

Presek

Presèk ima več pomenov.

Poglej Gostota magnetnega polja in Presek

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Gostota magnetnega polja in Sekunda

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Poglej Gostota magnetnega polja in Tesla (enota)

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Poglej Gostota magnetnega polja in Vakuum

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Gostota magnetnega polja in Vektor (matematika)

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Gostota magnetnega polja in Volt

Prav tako znan kot Gostota magnetnega pretoka.