Kazalo
55 odnosi: Železno jedro, Carl Friedrich Gauss, Curiejeva temperatura, Diamagnetizem, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetna indukcija, Evanescentno polje, Faradayev pojav, Feromagnetizem, Gaussov sistem enot, Gavs, Gostota električnega polja, Gostota sile, Gravitacijsko polje, Helmholtzev razstavitveni izrek, Indukcijska konstanta, Izpeljana enota SI, Jakost magnetnega polja, Jedrska magnetna resonanca, Larmorjeva frekvenca, Lorentzeva sila, Luna, Magnetar, Magnetizem, Magnetna permeabilnost, Magnetni pretok, Magnetni skalarni potencial, Magnetno polje, Magnetno polje v snoveh, Maxwell (enota), Maxwellov napetostni tenzor, Maxwellove enačbe, Meritev, Metoda končnih elementov, Miejevo sipanje, Nikola Tesla, Oersted, Paramagnetizem, Pieter Zeeman, Poyntingov vektor, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Pretvorba med enotami, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Simetrija T, Slikanje z magnetno resonanco, Solenoidalno polje, Talbot (fotometrija), Tesla (enota), Upor (elektrotehnika), ... Razširi indeks (5 več) »
Železno jedro
Železno jedro je eden najpomembnejših delov električnih strojev, kjer služi kot material, po katerem se sklepa magnetni pretok.
Poglej Gostota magnetnega polja in Železno jedro
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Gostota magnetnega polja in Carl Friedrich Gauss
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Gostota magnetnega polja in Curiejeva temperatura
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Gostota magnetnega polja in Diamagnetizem
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Gostota magnetnega polja in Elektrika in magnetizem
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Poglej Gostota magnetnega polja in Elektromagnetna indukcija
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Evanescentno polje
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Gostota magnetnega polja in Faradayev pojav
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Gostota magnetnega polja in Feromagnetizem
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Poglej Gostota magnetnega polja in Gaussov sistem enot
Gavs
Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Gavs
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Gostota magnetnega polja in Gostota električnega polja
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Gostota magnetnega polja in Gostota sile
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Gostota magnetnega polja in Gravitacijsko polje
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Gostota magnetnega polja in Helmholtzev razstavitveni izrek
Indukcijska konstanta
Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.
Poglej Gostota magnetnega polja in Indukcijska konstanta
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Gostota magnetnega polja in Izpeljana enota SI
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Gostota magnetnega polja in Jakost magnetnega polja
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Gostota magnetnega polja in Jedrska magnetna resonanca
Larmorjeva frekvenca
Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.
Poglej Gostota magnetnega polja in Larmorjeva frekvenca
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Lorentzeva sila
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Gostota magnetnega polja in Luna
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetar
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetizem
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetna permeabilnost
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetni pretok
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetni skalarni potencial
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetno polje
Magnetno polje v snoveh
Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).
Poglej Gostota magnetnega polja in Magnetno polje v snoveh
Maxwell (enota)
Maksvel (oznaka Mw) je enota v CGS sistemu za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Gostota magnetnega polja in Maxwell (enota)
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Gostota magnetnega polja in Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Gostota magnetnega polja in Maxwellove enačbe
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Gostota magnetnega polja in Meritev
Metoda končnih elementov
jakost) mreža za zgornjo sliko (pri pomembnih elementih je mreža gostejša) Metóda kônčnih elemêntov (okrajšava MKE) je računska tehnika za iskanje približnih rešitev parcialnih diferencialnih enačb (PDE) kot tudi integralskih enačb.
Poglej Gostota magnetnega polja in Metoda končnih elementov
Miejevo sipanje
Miejevo sipanje je elastično sipanje svetlobe na delcih, katerih velikost je primerljiva z valovno dolžino vpadne svetlobe.
Poglej Gostota magnetnega polja in Miejevo sipanje
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Gostota magnetnega polja in Nikola Tesla
Oersted
Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Oersted
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Gostota magnetnega polja in Paramagnetizem
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Gostota magnetnega polja in Pieter Zeeman
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Poyntingov vektor
Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.
Poglej Gostota magnetnega polja in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Poglej Gostota magnetnega polja in Pretvorba med enotami
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota magnetnega polja in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Poglej Gostota magnetnega polja in Simetrija T
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Gostota magnetnega polja in Slikanje z magnetno resonanco
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Poglej Gostota magnetnega polja in Solenoidalno polje
Talbot (fotometrija)
Talbot ali lumensekunda (oznaka T ali lms) je v sistemu SI enota za merjenje svetlobne energije.
Poglej Gostota magnetnega polja in Talbot (fotometrija)
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Tesla (enota)
Upor (elektrotehnika)
DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.
Poglej Gostota magnetnega polja in Upor (elektrotehnika)
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Gostota magnetnega polja in Vektor (matematika)
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Gostota magnetnega polja in Vektorski potencial
Voigtov pojav
Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki se jo opazi pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Voigtov pojav
Weber (enota)
Weber (oznaka Wb) je izpeljana enota v sistemu SI za merjenje magnetnega pretoka.
Poglej Gostota magnetnega polja in Weber (enota)
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Gostota magnetnega polja in Zeemanov pojav
Prav tako znan kot Gostota magnetnega pretoka.