Kazalo
47 odnosi: Alkimija, Alotropija, Atom, Beli fosfor, Bron, Celica, Celzijeva temperaturna lestvica, Detergent, Eksploziv, Električna prevodnost, Fosfat, Fosforjeva kislina, Grafit, Grščina, Jeklo, Kemijski element, Kisik, Kmetijstvo, Korozija, Latinščina, Naboj (orožje), Nekovina, Ogljikov disulfid, Ognjemet, Organizem, Pecilni prašek, Periodni sistem elementov, Pesticid, Pirotehnika, Pniktogeni, Porcelan, Prozornost, Steklo, Sublimacija, Tetraeder, Topnost, Valenca, Vžigalica, Voda, Vojaštvo, Vrstno število, Zažigalna bomba, Zobna krema, Zrak, 15 (število), 1669, 20. stoletje.
- Dušikova skupina
- Dvoatomne nekovine
- Kemični elementi
- Minerali v hrani
- Reaktivne nekovine
Alkimija
Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.
Poglej Fosfor in Alkimija
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Fosfor in Alotropija
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Fosfor in Atom
Beli fosfor
Beli fosfor je alotrop fosforja v obliki voskaste bele trdnine, ki ima značilen vonj po česnu, čist pa je brezbarven in prozoren.
Poglej Fosfor in Beli fosfor
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Fosfor in Bron
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Fosfor in Celica
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Fosfor in Celzijeva temperaturna lestvica
Detergent
Detergenti Detergent je površinska ali mešanica površinsko aktivnih snovi z "lastnostjo čiščenja v razredčenih raztopinah." V splošni uporabi se detergent nanaša na alkilbenzensulfonate, družino spojin, ki so podobne milu, vendar so manj odporne na vpliv trde vode.
Poglej Fosfor in Detergent
Eksploziv
Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.
Poglej Fosfor in Eksploziv
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Fosfor in Električna prevodnost
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Fosfor in Fosfat
Fosforjeva kislina
Fosforjeva, ortofosforjeva ali natančneje fosforjeva(V) kislina) je anorganska kislina s kemijsko formulo H3PO4. Kislina nastane z raztapljanjem difosforjevega pentaoksida (P2O5) v vodi. Fosforjev pentaoksid nastaja z zgorevanjem fosforja. Fosforjeva(V) kislina vsebuje tri vodikove atome, zato disociira v treh stopnjah: H3PO4 → H2PO4 + H3O H3PO4 → H1PO4 + 2H3O H3PO4 → PO4 + 3H3O Zaradi treh predhodnih vodikovih atomov ima kislina strokovno predpono orto, ki velja za kisline z več H atomi.
Poglej Fosfor in Fosforjeva kislina
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Fosfor in Grafit
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Fosfor in Grščina
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Fosfor in Jeklo
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Fosfor in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Fosfor in Kisik
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Fosfor in Kmetijstvo
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Fosfor in Korozija
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Fosfor in Latinščina
Naboj (orožje)
Shema prebojnega naboja (A-plašč krogle, B-jeklena polnitev, C-votel del, D-svinčena polnitev, E-smodniška polnitev Naboj je vojaški izraz za pripravo, ki se uporablja pri streljanju in ki v osnovni obliki združuje kroglo, pogonsko polnitev in vžigalno kapico, ki se nahajajo znotraj tulca.
Poglej Fosfor in Naboj (orožje)
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Poglej Fosfor in Nekovina
Ogljikov disulfid
Ogljikov disulfid je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina s kemijsko formulo CS2.
Poglej Fosfor in Ogljikov disulfid
Ognjemet
Novoletni ognjemet na Bledu Ognjemet je skupina raznobarvnih svetlečih se delcev, ki nastanjejo ob eksploziji pirotehničnih izdelkov, npr.
Poglej Fosfor in Ognjemet
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Fosfor in Organizem
Pecilni prašek
Pecilni prašek vsebuje poleg drugih sestavin tudi natrijev hidrogenkarbonat (jedilna soda ali soda bikarbona), ki pri visoki temperaturi razpade.
Poglej Fosfor in Pecilni prašek
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Fosfor in Periodni sistem elementov
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Fosfor in Pesticid
Pirotehnika
Pirothenika je znanost in obrt ustvarjanja ognjemetnih objektov, varnostnih vžigalnikov, svečk, eksplozivnih objektov, delov zračnih blazin ter plinskih eksplozij v rudarstvu, kamnoseštvu ter demoliciji.
Poglej Fosfor in Pirotehnika
Pniktogeni
Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).
Poglej Fosfor in Pniktogeni
Porcelan
Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.
Poglej Fosfor in Porcelan
Prozornost
Prozornost je optična lastnost snovi, ki označuje kako prosojna je snov.
Poglej Fosfor in Prozornost
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Fosfor in Steklo
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Fosfor in Sublimacija
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Fosfor in Tetraeder
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Fosfor in Topnost
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Fosfor in Valenca
Vžigalica
Goreča vžigalica Vžigalica je lesena paličica, ki je prepojena s parafinom; uporablja se za netenje ognja.
Poglej Fosfor in Vžigalica
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Fosfor in Voda
Vojaštvo
Vojaštvo je dejavnost uveljavljanja interesov države z uporabo ali grožnjo sile.
Poglej Fosfor in Vojaštvo
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Fosfor in Vrstno število
Zažigalna bomba
Požar po zadetku zažigalne napalm bombe Zažigalna bomba je posebna vrsta letalske bombe, ki je namenjena požiganju/zažiganju sovražnikove žive sile in/ali opreme.
Poglej Fosfor in Zažigalna bomba
Zobna krema
Nanašanje zobne kreme na krtačko Zobna krema je krema ali gel, ki se uporablja skupaj z zobno krtačko za čiščenje zob.
Poglej Fosfor in Zobna krema
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Fosfor in Zrak
15 (število)
15 (pétnajst ali petnájst) je naravno število, za katero velja 15.
Poglej Fosfor in 15 (število)
1669
1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Fosfor in 1669
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Fosfor in 20. stoletje