Kazalo
79 odnosi: Aluminij, Anoda, Baker, Cink, Difuzija, Dušik, Električna prevodnost, Električni tok, Električno polje, Elektrokemija, Elektrolit, Elektroliza, Elektron, Energija, Faza snovi, Fosfat, Galvanski člen, Gorivna celica, Hidrazin, Homogenost, Ion, Karbid, Kation, Katoda, Kemija, Kemijska kinetika, Kemijski element, Kemijsko ravnotežje, Kisik, Kislina, Kompleksna spojina, Koncentracija, Kovina, Kristal, Kristalna struktura, Krom, Ligand, Luigi Galvani, Material, Med (kemija), Metalurgija, Mikro, Mikroorganizem, Mikroskop, Molekula, Molibden, Nano, Narava, Naravno okolje, Navoj, ... Razširi indeks (29 več) »
- Metalurgija
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Korozija in Aluminij
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Poglej Korozija in Anoda
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Korozija in Baker
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Korozija in Cink
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Korozija in Difuzija
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Korozija in Dušik
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Korozija in Električna prevodnost
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Korozija in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Korozija in Električno polje
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Korozija in Elektrokemija
Elektrolit
Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.
Poglej Korozija in Elektrolit
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Korozija in Elektroliza
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Korozija in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Korozija in Energija
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Korozija in Faza snovi
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Korozija in Fosfat
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Poglej Korozija in Galvanski člen
Gorivna celica
Gorivna celica je naprava, ki spremeni kemično energijo goriva v električno energijo s pomočjo kemične reakcije in oksidanta.
Poglej Korozija in Gorivna celica
Hidrazin
Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).
Poglej Korozija in Hidrazin
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Poglej Korozija in Homogenost
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Korozija in Ion
Karbid
Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).
Poglej Korozija in Karbid
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Korozija in Kation
Katoda
Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.
Poglej Korozija in Katoda
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Korozija in Kemija
Kemijska kinetika
Hitrost kemijske reakcije z naraščajočo koncentracijo narašča - pojav, ki se lahko razloži s teorijo trkov. Kemijska kinetika ali kinetika kemijskih reakcij je področje fizikalne kemije, ki preučuje hitrosti kemijskih reakcij.
Poglej Korozija in Kemijska kinetika
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Korozija in Kemijski element
Kemijsko ravnotežje
Kemijsko ravnotežje je stanje reverzibilne kemijske reakcije, v katerem sta hitrosti nastajanja produktov iz reaktantov in reaktantov iz produktov enaki.
Poglej Korozija in Kemijsko ravnotežje
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Korozija in Kisik
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Korozija in Kislina
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Korozija in Kompleksna spojina
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Korozija in Koncentracija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Korozija in Kovina
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Korozija in Kristal
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Korozija in Kristalna struktura
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Korozija in Krom
Ligand
Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.
Poglej Korozija in Ligand
Luigi Galvani
Luigi Galvani, italijanski anatom, zdravnik in fizik, * 9. september 1737, Bologna, Italija, † 4. december 1798, Bologna.
Poglej Korozija in Luigi Galvani
Material
Materiál ali gradívo je katerakoli trdna snov, ki jo ljudje uporabljamo za gradnjo strojev in zgradb, nadomestilo telesnih delov (implantati) ali umetniške upodobitve.
Poglej Korozija in Material
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Poglej Korozija in Med (kemija)
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Korozija in Metalurgija
Mikro
Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.
Poglej Korozija in Mikro
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Korozija in Mikroorganizem
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Korozija in Mikroskop
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Korozija in Molekula
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Korozija in Molibden
Nano
Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.
Poglej Korozija in Nano
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Korozija in Narava
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Korozija in Naravno okolje
Navoj
Navoj. Navòj je prostorska krivulja, ki se zelo pogosto uporablja v strojništvu.
Poglej Korozija in Navoj
Nerjavno jeklo
Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.
Poglej Korozija in Nerjavno jeklo
Nevtralizacija
Animacija nevtralizacije s postopkom titracije med močno kislino in močno bazo. Ekvivalentna točka je obarvana rdeče. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo.
Poglej Korozija in Nevtralizacija
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Korozija in Nikelj
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Korozija in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Korozija in Ogljikov dioksid
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Korozija in Oko
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Korozija in Oksid
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Korozija in Oksidacijsko stanje
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Korozija in Osmoza
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Korozija in Ozračje
PH
pH je merilo za koncentracijo oksonijevih ionov v raztopini, in s tem posledično za njeno kislost ali alkalnost.
Poglej Korozija in PH
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Korozija in Plin
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Korozija in Poskus
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Korozija in Površina
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Korozija in Raztopina
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Korozija in Redoks reakcija
Ruda
Ruda je naravni mineralni depozit, ki vsebuje kovinsko ali kakšno drugo surovino v taki količini, da se jo splača gospodarsko izkoriščati.
Poglej Korozija in Ruda
Sijaj (mineralogija)
Sijaj je opis načina, kako se svetloba odbija od sveže površine kristala, minerala ali kamnine.
Poglej Korozija in Sijaj (mineralogija)
Sistem
Sistém (iz latinskega (systēma), in prej grškega σύστημα (sustēma)) je načrt, red, urejena celota kake doktrine.
Poglej Korozija in Sistem
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Korozija in Spojina
Sulfid
Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).
Poglej Korozija in Sulfid
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Korozija in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Korozija in Termodinamika
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Poglej Korozija in Titan (element)
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Korozija in Vlažnost
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Korozija in Voda
Zelena kemija
Zelena kemija, imenovana tudi trajnostna kemija, je koncept kemije in kemijskega inženirstva, ki spodbuja razvoj proizvodov in procesov, ki bistveno zmanjšajo uporabo in proizvodnjo nevarnih snovi.
Poglej Korozija in Zelena kemija
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Korozija in Zlitina
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Korozija in Zrak