Elektrokemija in Korozija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Elektrokemija in Korozija

Elektrokemija vs. Korozija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit). Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Aluminij in Elektrokemija · Aluminij in Korozija · Poglej več »

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Anoda in Elektrokemija · Anoda in Korozija · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Cink in Elektrokemija · Cink in Korozija · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Električna prevodnost in Elektrokemija · Električna prevodnost in Korozija · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Elektrokemija · Električni tok in Korozija · Poglej več »

Elektrolit

Elektrolít je snov, ki pri raztapljanju ali taljenju disociira na ione ter s tem postane električno prevodna.

Elektrokemija in Elektrolit · Elektrolit in Korozija · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Elektrokemija in Elektroliza · Elektroliza in Korozija · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektrokemija in Elektron · Elektron in Korozija · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Elektrokemija in Energija · Energija in Korozija · Poglej več »

Galvanski člen

Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.

Elektrokemija in Galvanski člen · Galvanski člen in Korozija · Poglej več »

Gorivna celica

Gorivna celica je naprava, ki spremeni kemično energijo goriva v električno energijo s pomočjo kemične reakcije in oksidanta.

Elektrokemija in Gorivna celica · Gorivna celica in Korozija · Poglej več »

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Elektrokemija in Kation · Kation in Korozija · Poglej več »

Katoda

Katóda je pozitivna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah, na kateri poteka kemijska reakcija redukcije.

Elektrokemija in Katoda · Katoda in Korozija · Poglej več »

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Elektrokemija in Kemija · Kemija in Korozija · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Elektrokemija in Kisik · Kisik in Korozija · Poglej več »

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Elektrokemija in Kislina · Kislina in Korozija · Poglej več »

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Elektrokemija in Kovina · Korozija in Kovina · Poglej več »

Luigi Galvani

Luigi Galvani, italijanski anatom, zdravnik in fizik, * 9. september 1737, Bologna, Italija, † 4. december 1798, Bologna.

Elektrokemija in Luigi Galvani · Korozija in Luigi Galvani · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Elektrokemija in Molekula · Korozija in Molekula · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Elektrokemija in Ogljik · Korozija in Ogljik · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Elektrokemija in Ogljikov dioksid · Korozija in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Elektrokemija in Oksidacijsko stanje · Korozija in Oksidacijsko stanje · Poglej več »

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Elektrokemija in Redoks reakcija · Korozija in Redoks reakcija · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Elektrokemija in Titan (element) · Korozija in Titan (element) · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Elektrokemija in Voda · Korozija in Voda · Poglej več »