Kazalo
37 odnosi: Celična stena, Celica, Difuzija, Drevo, Energija, Gostota, Grščina, Idealni plin, Jacobus Henricus van 't Hoff, Kemija, Koncentracija, Kri, Ledvična dializa, Masa, Meso, Meter, Molska masa, Nizozemci, Opna, Pasivni transport, Prostornina, Rastline, Raztopina, Snov, Sol, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, Težnost, Temperatura, Tlak, Toničnost, Topilo, Trebušna prepona, Van 't Hoffov zakon, Voda, Zelenjava, 2004.
- Membranska tehnika
- Vodna tehnika
Celična stena
Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.
Poglej Osmoza in Celična stena
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Osmoza in Celica
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Osmoza in Difuzija
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Osmoza in Drevo
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Osmoza in Energija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Osmoza in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Osmoza in Grščina
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Osmoza in Idealni plin
Jacobus Henricus van 't Hoff
Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.
Poglej Osmoza in Jacobus Henricus van 't Hoff
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Osmoza in Kemija
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Osmoza in Koncentracija
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Osmoza in Kri
Ledvična dializa
Ledvična dializa (iz grščine,, 'raztopitev'; iz,, 'skozi', in,, 'razrahljanje ali razcep') je postopek odstranjevanja presežka vode, topljencev in toksinov iz krvi ljudi, pri katerih teh funkcij ne morejo več naravno opravljati ledvice.
Poglej Osmoza in Ledvična dializa
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Osmoza in Masa
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Osmoza in Meso
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Osmoza in Meter
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Poglej Osmoza in Molska masa
Nizozemci
Nizozemci (nizozemsko Nederlanders) so prebivalci Nizozemske in nekaterih kolonij.
Poglej Osmoza in Nizozemci
Opna
Opna (s tujko membrana) je tanka, ploska in prožna struktura, ki ločuje dva prostora.
Poglej Osmoza in Opna
Pasivni transport
Pasívni transpórt je v celični biologiji način prenosa snovi skozi celično membrano.
Poglej Osmoza in Pasivni transport
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Osmoza in Prostornina
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Osmoza in Rastline
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Osmoza in Raztopina
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Osmoza in Snov
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Osmoza in Sol
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Osmoza in Splošna plinska enačba
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Osmoza in Splošna plinska konstanta
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Osmoza in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Osmoza in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Osmoza in Tlak
Toničnost
celice. Toničnost ali toniciteta, poznana tudi kot efektivna osmolarnost, je kvalitativna mera za razlikovanje osmotskega tlaka med dvema raztopinama, običajno predeljenima s celično polprepustno (semipermeabilno) membrano.
Poglej Osmoza in Toničnost
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Osmoza in Topilo
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Osmoza in Trebušna prepona
Van 't Hoffov zakon
Van 't Hoffov zakon podaja zvezo med osmotskim tlakom in koncentracijo topljenca pri osmozi, ki velja za razredčene raztopine: Pri tem je \pi\, osmotski tlak, R\, splošna plinska konstanta, T\, absolutna temperatura, c\, pa molarna koncentracija topljenca.
Poglej Osmoza in Van 't Hoffov zakon
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Osmoza in Voda
Zelenjava
Zelenjava Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.
Poglej Osmoza in Zelenjava
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Osmoza in 2004
Glej tudi
Membranska tehnika
Vodna tehnika
Prav tako znan kot Osmotski tlak, Ozmoza.