Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kompleksna spojina

Index Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Kazalo

  1. 61 odnosi: Aktinoidi, Alkalijska kovina, Alken, Alkin, Amin, Aminokislina, Analizna kemija, Anorganska kemija, Bakrov(II) sulfat, Blok f, Cink, EDTA, Elektron, Elektronski mikroskop, Eter, Fosfin, Fotografija, Foton, Geometrijska izomerija, Grška abeceda, Hemoglobin, Hidrid, Izomer, Kemična vez, Kiralnost (kemija), Kisik, Klor, Koordinacijska geometrija, Koordinacijsko število, Kovalentna vez, Kvantna mehanika, Lantanoidi, Latinščina, Ligand, Magnetizem, Mineralogija, Ogljik, Ogljikov monoksid, Oksidacijsko stanje, Oktaeder, Optična aktivnost, Orbitala, Para, Plazma (fizika), Polarizacija valovanja, Polieder, Polkovina, Prehodni element, Redoks reakcija, Rimske številke, ... Razširi indeks (11 več) »

  2. Anorganska kemija
  3. Koordinacijske spojine
  4. Prehodne kovine

Aktinoidi

Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.

Poglej Kompleksna spojina in Aktinoidi

Alkalijska kovina

Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.

Poglej Kompleksna spojina in Alkalijska kovina

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Kompleksna spojina in Alken

Alkin

etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.

Poglej Kompleksna spojina in Alkin

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Poglej Kompleksna spojina in Amin

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Poglej Kompleksna spojina in Aminokislina

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Poglej Kompleksna spojina in Analizna kemija

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Kompleksna spojina in Anorganska kemija

Bakrov(II) sulfat

Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.

Poglej Kompleksna spojina in Bakrov(II) sulfat

Blok f

right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.

Poglej Kompleksna spojina in Blok f

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Kompleksna spojina in Cink

EDTA

Etilendiamintetraocetna kislina ali EDTA je najpomembnejši predstavnik poliaminokarboksilatov oz.

Poglej Kompleksna spojina in EDTA

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Kompleksna spojina in Elektron

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Poglej Kompleksna spojina in Elektronski mikroskop

Eter

Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.

Poglej Kompleksna spojina in Eter

Fosfin

Fosfin je krajše ime za fosforjev hidrid (PH3), po poimenovanju IUPAC tudi kot fosfan.

Poglej Kompleksna spojina in Fosfin

Fotografija

Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.

Poglej Kompleksna spojina in Fotografija

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Kompleksna spojina in Foton

Geometrijska izomerija

Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.

Poglej Kompleksna spojina in Geometrijska izomerija

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Kompleksna spojina in Grška abeceda

Hemoglobin

Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.

Poglej Kompleksna spojina in Hemoglobin

Hidrid

Hidrid je binarna spojina z vodikom (spojina med vodikom in še enim elementom), v kateri je vodik bolj ali manj elektronegativen del molekule te spojine.

Poglej Kompleksna spojina in Hidrid

Izomer

Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.

Poglej Kompleksna spojina in Izomer

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Kompleksna spojina in Kemična vez

Kiralnost (kemija)

aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.

Poglej Kompleksna spojina in Kiralnost (kemija)

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Kompleksna spojina in Kisik

Klor

Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.

Poglej Kompleksna spojina in Klor

Koordinacijska geometrija

Izraz koordinacijska geometrija se uporablja na številnih sorodnih področjih kemije in kemije/fizike trdne snovi.

Poglej Kompleksna spojina in Koordinacijska geometrija

Koordinacijsko število

V kemiji in kristalografiji je koordinacijsko število centralnega atoma v molekuli ali kristalu število njegovih najbližjih sosedov.

Poglej Kompleksna spojina in Koordinacijsko število

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Poglej Kompleksna spojina in Kovalentna vez

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Kompleksna spojina in Kvantna mehanika

Lantanoidi

Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.

Poglej Kompleksna spojina in Lantanoidi

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Kompleksna spojina in Latinščina

Ligand

Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.

Poglej Kompleksna spojina in Ligand

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Kompleksna spojina in Magnetizem

Mineralogija

Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.

Poglej Kompleksna spojina in Mineralogija

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Kompleksna spojina in Ogljik

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.

Poglej Kompleksna spojina in Ogljikov monoksid

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Poglej Kompleksna spojina in Oksidacijsko stanje

Oktaeder

animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.

Poglej Kompleksna spojina in Oktaeder

Optična aktivnost

Optična aktivnost ali optična sučnost je sukanje ravnine linearno polarizirane svetlobe glede na smer njenega gibanja pri prehodu skozi optično aktive snovi.

Poglej Kompleksna spojina in Optična aktivnost

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Kompleksna spojina in Orbitala

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Poglej Kompleksna spojina in Para

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Kompleksna spojina in Plazma (fizika)

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Poglej Kompleksna spojina in Polarizacija valovanja

Polieder

Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.

Poglej Kompleksna spojina in Polieder

Polkovina

Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.

Poglej Kompleksna spojina in Polkovina

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Poglej Kompleksna spojina in Prehodni element

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Kompleksna spojina in Redoks reakcija

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Poglej Kompleksna spojina in Rimske številke

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Poglej Kompleksna spojina in Spektroskopija

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Poglej Kompleksna spojina in Spin

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Kompleksna spojina in Srebro

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Kompleksna spojina in Svetloba

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Kompleksna spojina in Teorija grup

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Kompleksna spojina in Termodinamika

Vez sigma

Vez σ med dvema enakima atomoma: porazdelitev elektronske gostote. Elektronske atomske in molekulske orbitale: na sliki sta prikazani tudi vezi σ dveh orbital s in dveh orbital p. Vez sigma ali vez σ v kemiji je najmočnejša vrsta kovalentne vezi.

Poglej Kompleksna spojina in Vez sigma

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Kompleksna spojina in Voda

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Kompleksna spojina in Zemljoalkalijska kovina

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Kompleksna spojina in Zlato

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Poglej Kompleksna spojina in Zlitina

Glej tudi

Anorganska kemija

Koordinacijske spojine

Prehodne kovine

Prav tako znan kot Koordinacijske spojine.

, Spektroskopija, Spin, Srebro, Svetloba, Teorija grup, Termodinamika, Vez sigma, Voda, Zemljoalkalijska kovina, Zlato, Zlitina.