Kazalo
60 odnosi: Abeceda, Alfa, Alfa Kentavra, Armenska abeceda, Beta, Cirilica, Cirkumfleks, Delta, Diakritično znamenje, Digama, Epsilon, Eta (črka), Feničani, Feničanska abeceda, Fi, Fizika, Gama, Glagolica, Gotščina, Gotica, Grščina, Grška abeceda, Grške številke, Gruzinska abeceda, Hi, Ipsilon (črka), Jota (črka), Kapa (črka), Kentaver (ozvezdje), Ksi, Lambda, Latinica, Makron, Matematika, Mednarodna fonetična abeceda, Mi (črka), Ni (črka), Omega, Omikron, Ostrivec, Ozvezdje, Pi, Pi (črka), Prečrkovanje, Psi, Ro, Seštevanje, Sigma, Standardni odklon, Stara cerkvena slovanščina, ... Razširi indeks (10 več) »
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Grška abeceda in Abeceda
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Grška abeceda in Alfa
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Grška abeceda in Alfa Kentavra
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Grška abeceda in Armenska abeceda
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Grška abeceda in Beta
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Grška abeceda in Cirilica
Cirkumfleks
Cirkumfléks je v jezikoslovju.
Poglej Grška abeceda in Cirkumfleks
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Grška abeceda in Delta
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Grška abeceda in Diakritično znamenje
Digama
Digama (velika črka Ϝ, mala črka ϝ) je starinska grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Grška abeceda in Digama
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Grška abeceda in Epsilon
Eta (črka)
Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.
Poglej Grška abeceda in Eta (črka)
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Grška abeceda in Feničani
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Grška abeceda in Feničanska abeceda
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Grška abeceda in Fi
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Grška abeceda in Fizika
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Grška abeceda in Gama
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Grška abeceda in Glagolica
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Grška abeceda in Gotščina
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Grška abeceda in Gotica
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Grška abeceda in Grščina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Grška abeceda in Grška abeceda
Grške številke
Grške številke so seštevalni sistem označevanja števil, ki so ga uporabljali stari Grki.
Poglej Grška abeceda in Grške številke
Gruzinska abeceda
Gruzínska abecéda (tudi grúzijska abecéda) je abeceda, ki se uporablja za zapis gruzinščine, neuradno pa tudi ostalih južnokavkaških (kartvelskih) jezikov (mingrelščine, svanščine in lazovščine).
Poglej Grška abeceda in Gruzinska abeceda
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Grška abeceda in Hi
Ipsilon (črka)
Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.
Poglej Grška abeceda in Ipsilon (črka)
Jota (črka)
Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.
Poglej Grška abeceda in Jota (črka)
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Poglej Grška abeceda in Kapa (črka)
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Grška abeceda in Kentaver (ozvezdje)
Ksi
Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.
Poglej Grška abeceda in Ksi
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Grška abeceda in Lambda
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Grška abeceda in Latinica
Makron
Asortiment različnih makronov (spredaj) Makrón je drobno pecivo, narejeno iz mletih mandljev, lešnikov ali kokosa ter stepenega beljaka in sladkorja.
Poglej Grška abeceda in Makron
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Grška abeceda in Matematika
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Grška abeceda in Mednarodna fonetična abeceda
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Grška abeceda in Mi (črka)
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Grška abeceda in Ni (črka)
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Grška abeceda in Omega
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Poglej Grška abeceda in Omikron
Ostrivec
Ostrívec (´) je grafično znamenje, oziroma ločevalno znamenje (diakritično znamenje), ki se uporablja v mnogih pisavah novejših jezikov, katerih pisava in abeceda izvira iz latinice.
Poglej Grška abeceda in Ostrivec
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Grška abeceda in Ozvezdje
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Grška abeceda in Pi
Pi (črka)
Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.
Poglej Grška abeceda in Pi (črka)
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Grška abeceda in Prečrkovanje
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Grška abeceda in Psi
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Grška abeceda in Ro
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Grška abeceda in Seštevanje
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Grška abeceda in Sigma
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Grška abeceda in Standardni odklon
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Grška abeceda in Stara cerkvena slovanščina
Stigma (črka)
Stigma (grško: oziroma; velika črka:, mala črka) je grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Grška abeceda in Stigma (črka)
Strešica
Stréšica (ˆ) je diakritično znamenje, ki v slovenščini označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta, gora.
Poglej Grška abeceda in Strešica
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Grška abeceda in Tau
Tav
Tav je lahko.
Poglej Grška abeceda in Tav
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Poglej Grška abeceda in Theta
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Grška abeceda in Unicode
Zeta (črka)
Zéta ali dzéta (grško; velika črka Ζ, mala črka ζ) je šesta črka grške abecede in ima številčno vrednost 7.
Poglej Grška abeceda in Zeta (črka)
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Grška abeceda in Znanost
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Grška abeceda in Zvezda
8. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 11. stoletje pr. n. št. | 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8.
Poglej Grška abeceda in 8. stoletje pr. n. št.
Prav tako znan kot Grška pisava, Grške črke, Grški alfabet.