Kazalo
13 odnosi: Abeceda, Angleščina, Beseda, Diakritično znamenje, Etimologija, Grščina, Italijanščina, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Latinščina, Latinica, Nemščina, Pisava, Samoglasnik.
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Ostrivec in Abeceda
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Ostrivec in Angleščina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Ostrivec in Beseda
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Ostrivec in Diakritično znamenje
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Ostrivec in Etimologija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ostrivec in Grščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Ostrivec in Italijanščina
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Ostrivec in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ostrivec in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Ostrivec in Latinica
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Ostrivec in Nemščina
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Ostrivec in Pisava
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Ostrivec in Samoglasnik
Prav tako znan kot Akut.