Kazalo
73 odnosi: Agregatno stanje, Astrofizika, Astronomsko telo, Atom, Atomsko jedro, Barva, Coulombov zakon, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni izolator, Električni naboj, Električno polje, Elektrika, Elektroda, Elektron, Elektronski snop, Energija, Fizika, Fosfor, Fotoluminiscenca, Foton, Gorivo, Industrija, Ion, Ionizacija, Irving Langmuir, Jedrsko zlivanje, Joseph John Thomson, Kapljevina, Kemija, Kinetična energija, Komet, Kondenzator, Konstanta, Magnetno polje, Masa, Mezosfera, Moč, Molekula, Narava, Nestabilnost, Nevtron, Obseg, Ozračje, Plin, Pojav, Prapok, Premo gibanje, Prostor, Proton, ... Razširi indeks (23 več) »
- Astrofizika
- Elektrika in magnetizem
- Faze snovi
- Fazni prehodi
- Fizika plazme
- Plini
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Plazma (fizika) in Agregatno stanje
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Plazma (fizika) in Astrofizika
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Plazma (fizika) in Astronomsko telo
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Plazma (fizika) in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Plazma (fizika) in Atomsko jedro
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Plazma (fizika) in Barva
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Plazma (fizika) in Coulombov zakon
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Plazma (fizika) in Električna napetost
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Plazma (fizika) in Električna prevodnost
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Poglej Plazma (fizika) in Električni izolator
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Plazma (fizika) in Električni naboj
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Plazma (fizika) in Električno polje
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Plazma (fizika) in Elektrika
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Poglej Plazma (fizika) in Elektroda
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Plazma (fizika) in Elektron
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Plazma (fizika) in Elektronski snop
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Plazma (fizika) in Energija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Plazma (fizika) in Fizika
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Plazma (fizika) in Fosfor
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Poglej Plazma (fizika) in Fotoluminiscenca
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Plazma (fizika) in Foton
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Plazma (fizika) in Gorivo
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Plazma (fizika) in Industrija
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Plazma (fizika) in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Plazma (fizika) in Ionizacija
Irving Langmuir
Irving Langmuir, ameriški fizik in kemik, * 31. januar 1881, Brooklyn, New York, ZDA, † 16. avgust 1957, Woods Hole, Massachusetts, ZDA.
Poglej Plazma (fizika) in Irving Langmuir
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Plazma (fizika) in Jedrsko zlivanje
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Plazma (fizika) in Joseph John Thomson
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Plazma (fizika) in Kapljevina
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Plazma (fizika) in Kemija
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Plazma (fizika) in Kinetična energija
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Plazma (fizika) in Komet
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Plazma (fizika) in Kondenzator
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Plazma (fizika) in Konstanta
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Plazma (fizika) in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Plazma (fizika) in Masa
Mezosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Mezosfera (iz grščine mesos - srednja in sphaira - krogla) je plast Zemljinega ozračja, ki se začne nad stratosfero, točneje nad stratopavzo in se konča z mezopavzo, nad katero se razprostira termosfera.
Poglej Plazma (fizika) in Mezosfera
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Plazma (fizika) in Moč
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Plazma (fizika) in Molekula
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Plazma (fizika) in Narava
Nestabilnost
Nèstabílnost v sistemih je v splošnem označena za učinke ali notranja stanja, ki narastejo brez mej.
Poglej Plazma (fizika) in Nestabilnost
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Plazma (fizika) in Nevtron
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Plazma (fizika) in Obseg
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Plazma (fizika) in Ozračje
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Plazma (fizika) in Plin
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Plazma (fizika) in Pojav
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Plazma (fizika) in Prapok
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Poglej Plazma (fizika) in Premo gibanje
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Plazma (fizika) in Prostor
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Plazma (fizika) in Proton
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Plazma (fizika) in Radioaktivnost
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Plazma (fizika) in Sevalni tlak
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Plazma (fizika) in Sevanje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Plazma (fizika) in Snov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Plazma (fizika) in Sonce
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Plazma (fizika) in Težnost
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Plazma (fizika) in Tekočina
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Plazma (fizika) in Telo (fizika)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Plazma (fizika) in Temperatura
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Plazma (fizika) in Toplota
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Plazma (fizika) in Toplotna energija
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Plazma (fizika) in Tritij
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Plazma (fizika) in Trk
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Plazma (fizika) in Ultravijolično valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Plazma (fizika) in Valovna dolžina
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Plazma (fizika) in Vesolje
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Plazma (fizika) in Vidni spekter
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Plazma (fizika) in Vzbujeno stanje
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Poglej Plazma (fizika) in William Crookes
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Plazma (fizika) in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Plazma (fizika) in Zvezda
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Plazma (fizika) in 1879
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Plazma (fizika) in 1928
Glej tudi
Astrofizika
Elektrika in magnetizem
Faze snovi
Fazni prehodi
Fizika plazme
Plini
Prav tako znan kot Fizika plazme.