Kazalo
63 odnosi: Adicija, Agregatno stanje, Aldehid, Alkan, Alkin, Alkohol, Aluminij, Amonijak, Analizna kemija, Angstrem, Atom, Brom, Cikloalken, Ciklopropan, Debye (enota), Električni dipolni moment, Elektrofilna adicija, Elektromagnetna indukcija, Etan, Eten, Funkcionalna skupina, Gorenje (kemija), Hibridizacija orbital, Hidroliza, Homologna vrsta, Izomer, Kalcijev karbonat, Karboksilna kislina, Katalizator, Kemična vez, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Keton, Kinin, Kiralnost (kemija), Kisik, Klor, Kobalt, Kovalentna vez, Kovina, Kreking, Ligand, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Mošus, Molekulska masa, Natrij, Nikelj, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikovodik, ... Razširi indeks (13 več) »
- Alkeni
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Alken in Adicija
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Alken in Agregatno stanje
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Alken in Aldehid
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Alken in Alkan
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Alken in Alkin
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Alken in Alkohol
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Alken in Aluminij
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Alken in Amonijak
Analizna kemija
Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.
Poglej Alken in Analizna kemija
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Poglej Alken in Angstrem
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Alken in Atom
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Alken in Brom
Cikloalken
Cikloalkeni so alkeni (ogljikovodiki z vsaj eno dvojno vezjo), sklenjeni v nearomatski obroč.
Poglej Alken in Cikloalken
Ciklopropan
Ciklopropan je cikloalkan z molekulsko formulo C3H6; sestavljen je iz treh ogljikovih atomov med seboj povezanih v obliki obroča, pri čemer je ogljikov atom ob dveh vodikovih atomov.
Poglej Alken in Ciklopropan
Debye (enota)
Debye je enota za električni dipolni moment izven mednarodnega sistema enot, ki pa ponekod ostaja v rabi navajanja električnih dipolnih momentov molekul.
Poglej Alken in Debye (enota)
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Poglej Alken in Električni dipolni moment
Elektrofilna adicija
Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.
Poglej Alken in Elektrofilna adicija
Elektromagnetna indukcija
Eléktromagnétna indúkcija je pojav, pri katerem nastane električna napetost v vodniku, ki se giblje v magnetnem polju tako, da smer vodnika ne sovpada s smerjo magnetnega polja, ali v električnem krogu, postavljenem v spremenljivem magnetnem polju.
Poglej Alken in Elektromagnetna indukcija
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Alken in Etan
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Alken in Eten
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Alken in Funkcionalna skupina
Gorenje (kemija)
Gorenje je eksotermna kemijska reakcija med gorivom in oksidacijskim sredstvom, v večini primerov je to kisik iz zraka.
Poglej Alken in Gorenje (kemija)
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Alken in Hibridizacija orbital
Hidroliza
Hidroliza (iz grščine hydro.
Poglej Alken in Hidroliza
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Poglej Alken in Homologna vrsta
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Alken in Izomer
Kalcijev karbonat
Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.
Poglej Alken in Kalcijev karbonat
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Alken in Karboksilna kislina
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Alken in Katalizator
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Alken in Kemična vez
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Alken in Kemijska formula
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Alken in Kemijska reakcija
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Alken in Keton
Kinin
Kinín je alkaloid iz kininovca za preprečevanje in zdravljenje malarije.
Poglej Alken in Kinin
Kiralnost (kemija)
aminokisline (''S'')-Alanin (levo) in (''R'')-alanin (desno) v zwitterionski obliki pri nevtralnem pH Királnost je geometrijska lastnost nekaterih molekul in ionov.
Poglej Alken in Kiralnost (kemija)
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Alken in Kisik
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Alken in Klor
Kobalt
Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.
Poglej Alken in Kobalt
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Alken in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Alken in Kovina
Kreking
Kreking ali razbijanje je postopek, s katerim kompleksne organske molekule ali dolgoverižni ogljikovodiki, z razcepitvijo vezi ogljik-ogljik na kompleksne molekule razpadejo na enostavnejše molekule z manj atomi ogljika.
Poglej Alken in Kreking
Ligand
Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.
Poglej Alken in Ligand
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Poglej Alken in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mošus
Mošus je prvotno izraz za substanco z ostrim vonjem iz žleze samca mošusovega jelena, ki se nahaja med trebuhom in genitalijami.
Poglej Alken in Mošus
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Poglej Alken in Molekulska masa
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Alken in Natrij
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Alken in Nikelj
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Alken in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Alken in Ogljikov dioksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Alken in Ogljikovodik
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Alken in Olje
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Poglej Alken in Osmij
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Alken in Ozon
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Poglej Alken in Paladij
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Alken in Platina
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Poglej Alken in Polieten
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Alken in Polimerizacija
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Alken in Propen
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Poglej Alken in Spojina
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Alken in Svinec
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Alken in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Alken in Vodik
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Alken in Zlitina
Glej tudi
Alkeni
Prav tako znan kot Alkeni, Olefin.