Kazalo
70 odnosi: Adicija, Aldehid, Alifatska spojina, Alkan, Alkilacija, Alkin, Alkohol, Aluminat, Aluminij, Aluminijev oksid, Amin, Anorganska kemija, Žveplov monoksid, Benzen, Brom, Cikloalken, Cinkov klorid, Davyjeva medalja, Diazonijeva sol, Dikloroetan, Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II), Elektrofilna adicija, Eten, Eter, Formaldehid, Fotokemija, Friedel-Craftsova reakcija, Funkcionalna skupina, Geometrijska izomerija, Giulio Natta, Glicerofosfolipid, Grignardova reakcija, Hidracija, Homologna vrsta, Izomerizacija, Julija Vsevolodovna Lermontova, Karboksilna kislina, Kemijska formula, Kemijska reakcija, Keto-enolna tavtomerija, Keton, Kloroform, Kompleksna spojina, Kositer, Ligand (koordinacijska kemija), Limonen, Lipid, Molozonid, Naftalen, Nenasičeni aciklični ogljikovodiki, ... Razširi indeks (20 več) »
Adicija
Adicija klora na eten. Adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se praviloma dve, lahko pa tudi več molekul spojijo v večjo molekulo.
Poglej Alken in Adicija
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Alken in Aldehid
Alifatska spojina
Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.
Poglej Alken in Alifatska spojina
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Alken in Alkan
Alkilacija
Alkilacija je prenos alkilne skupine z ene spojine na drugo.
Poglej Alken in Alkilacija
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Alken in Alkin
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Alken in Alkohol
Aluminat
Tetrahidroksoaluminatni ion Aluminat je spojina, ki vsebuje aluminijev oksoanion.
Poglej Alken in Aluminat
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Alken in Aluminij
Aluminijev oksid
Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.
Poglej Alken in Aluminijev oksid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Alken in Amin
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Alken in Anorganska kemija
Žveplov monoksid
Žveplov monoksid je anorganska spojina s formulo SO.
Poglej Alken in Žveplov monoksid
Benzen
Benzen ali benzol je aromatska kemična spojina s formulo C6H6.
Poglej Alken in Benzen
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Alken in Brom
Cikloalken
Cikloalkeni so alkeni (ogljikovodiki z vsaj eno dvojno vezjo), sklenjeni v nearomatski obroč.
Poglej Alken in Cikloalken
Cinkov klorid
Cinkov klorid je sol z molekulsko formulo ZnCl2.
Poglej Alken in Cinkov klorid
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Alken in Davyjeva medalja
Diazonijeva sol
Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.
Poglej Alken in Diazonijeva sol
Dikloroetan
Dikloretan (1,1-dikloroetenom), navadno imenujemo 1,1-dikloroetilen ali 1,1-DCE, je organoklorid z molekulsko formulo.
Poglej Alken in Dikloroetan
Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)
Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II) je koordinacijski kompleks.
Poglej Alken in Diklorotris(trifenilfosfin)rutenij(II)
Elektrofilna adicija
Elektrofilna adicija (brez reakcijskega mehanizma). Elektrofilna adicija je organska kemijska reakcija, v kateri se v spojini pretga π-vez, iz nje pa nastaneta dve novi kovalentni vezi.
Poglej Alken in Elektrofilna adicija
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Alken in Eten
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Alken in Eter
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Alken in Formaldehid
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Poglej Alken in Fotokemija
Friedel-Craftsova reakcija
Friedel–Craftsove reakcije so niz kemijskih reakcij, ki sta jih razvila Charles Friedel in James Mason Crafts leta 1877, v katerih aromatski ogljikovodiki pod katalitskim vplivom ene od Lewisovih kislin, na primer FeCl3, AlCl3, H2SO4, H3PO4, HF ali HgSO4, reagirajo z alkilhalidi, alkoholi, alkeni ali alkini in tvorijo alkilirane aromate.
Poglej Alken in Friedel-Craftsova reakcija
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Alken in Funkcionalna skupina
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Alken in Geometrijska izomerija
Giulio Natta
Giulio Natta je bil italijanski kemik, ki se je rodil 26. februarja 1903 v Imperii.
Poglej Alken in Giulio Natta
Glicerofosfolipid
Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.
Poglej Alken in Glicerofosfolipid
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Alken in Grignardova reakcija
Hidracija
Hidracija je povezava med molekulami vode in molekulami (ali ioni) bolj ali manj polarnih nesaturiranih topljencev, običajno alkenov ali alkinov.
Poglej Alken in Hidracija
Homologna vrsta
Homologna vrsta je niz kemijskih spojin z enako splošno kemijsko formulo, ki imajo zaradi enake funkcionalne skupine podobne kemijske lastnosti.
Poglej Alken in Homologna vrsta
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Poglej Alken in Izomerizacija
Julija Vsevolodovna Lermontova
Julija Vsevolodovna Lermontova, ruska kemičarka, * 2. januar 1847 (21. december 1846, ruski koledar), Sankt Peterburg, † 16. december 1919, Petrograd.
Poglej Alken in Julija Vsevolodovna Lermontova
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Alken in Karboksilna kislina
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Alken in Kemijska formula
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Alken in Kemijska reakcija
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Alken in Keto-enolna tavtomerija
Keton
Zgradba ketona. Keton je funkcionalna skupina, ki vsebuje karbonilno skupino C.
Poglej Alken in Keton
Kloroform
Kloroform je organska spojina s furmulo CHCl3 in eden od štirih klorometanov.
Poglej Alken in Kloroform
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Alken in Kompleksna spojina
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Alken in Kositer
Ligand (koordinacijska kemija)
Kobaltov kompleks HCo(CO)4 s petimi ligandi V koordinacijski kemiji je ligand ion ali molekula (funkcionalna skupina), ki se veže na centralni kovinski atom in tvori koordinacijski kompleks.
Poglej Alken in Ligand (koordinacijska kemija)
Limonen
Limonen je brezbarven, tekoč ogljikovodik, ki ga uvrščamo med monociklične terpene.
Poglej Alken in Limonen
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Alken in Lipid
Molozonid
Splošna kemijska struktura molozonidov. Molozonid (ali "molekularni ozonid") je 1,2,3-trioksolan oziroma tudi kot ciklični dialkil trioksidan.
Poglej Alken in Molozonid
Naftalen
| Section3.
Poglej Alken in Naftalen
Nenasičeni aciklični ogljikovodiki
Nenasičeni aciklični ogljikovodiki so spojine ogljika (C) in vodika (H), ki imajo v svojih molekulah dvojne ali trojne vezi, in so razporejeni v verigo (so aciklični).
Poglej Alken in Nenasičeni aciklični ogljikovodiki
Nomenklatura organske kemije IUPAC
Nomenklatura organske kemije IUPAC je sistematična metoda poimenovanja organskih kemičnih spojin, ki jo priporoča Mednarodno združenje za čisto in uporabno kemijo (International Union of Pure and Applied Chemistry, IUPAC).
Poglej Alken in Nomenklatura organske kemije IUPAC
Nukleofilna adicija
Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.
Poglej Alken in Nukleofilna adicija
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Alken in Ogljikovodik
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Alken in Organska kemija
Osrednja lamela
Osrednja lamela je skrajna zunanja plast celične stene rastlinskih celic, ki med seboj povezuje različne celice v tkiva in predstavlja njihovo skupno steno.
Poglej Alken in Osrednja lamela
Perfluoroizobuten
Perfluoroizobuten (PFIB) je perfluoroogljikov ustreznik izobutena in ima formulo (CF3)2C.
Poglej Alken in Perfluoroizobuten
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Alken in Polimerizacija
Progesteron
Progesterón, tudi P4 (pregn-4-en-3,20-dion) je steroidni hormon, glavni progestogen, ki ščiti nosečnost.
Poglej Alken in Progesteron
Propen
Propen, znan tudi kot propilen in metiletilen, je nenasičen ogljikovodik s kemijsko formulo C3H6.
Poglej Alken in Propen
Protonacija
Protonacija je dodajanje protona (H+) atomu, molekuli ali ionu, s katerim nastane konjugirana kislina.
Poglej Alken in Protonacija
Radikalska adicija
Radikalska adicija je organska adicijska reakcija, v kateri so udeleženi prosti radikali.
Poglej Alken in Radikalska adicija
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Alken in Redoks reakcija
Salkowskijev test
Salkowskijev test, ponekod tudi kot Salkowski test, je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti holesterola in drugih sterolov.
Poglej Alken in Salkowskijev test
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Alken in Seznam kemijskih vsebin
Singletni kisik
Singletni kisik s sistemskim imenom dioksiden ali dikisik je anorganska kemikalija v vzbujenem stanju s kemijsko formulo O2(a1Δg), ki se zapiše tudi z. Singletni kisik je elektronsko vzbujen molekularni kisik O2 in zato manj stabilen od običajnega tripletnega kisika.
Poglej Alken in Singletni kisik
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Alken in Srebro
Substitucija
Substitucija (tudi zamenjava) je tip kemijske reakcije, v kateri se funkcionalna skupina kemijske spojine zamenja z drugo.
Poglej Alken in Substitucija
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Alken in Triacilglicerol
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Poglej Alken in Trimetilaluminij
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Alken in Vodikov peroksid
Prav tako znan kot Alkeni, Olefin.