Kazalo
39 odnosi: Alotropija, Aluminij, Antimon, Atom, Barva, Bizmut, Cink, Diamant, Dielektričnost, Difuzija, Električna polarizacija, Električna prevodnost, Električno polje, Feroelektrik, Feromagnetizem, Germanij, Heksagonalni kristalni sistem, Kisik, Kositer, Kristalna napaka, Kristalna struktura, Kristalografija, Kubični kristalni sistem, Linus Carl Pauling, Lomni količnik, Metalurgija, Molekula, Monoklinski kristalni sistem, Ortorombski kristalni sistem, Piezoelektričnost, Polprevodnik, Površinska napetost, Silicij, Silicijev dioksid, Simetrija, Specifična toplota, Tetragonalni kristalni sistem, Trigonalni kristalni sistem, Triklinski kristalni sistem.
- Kemijske lastnosti
- Kristali
- Kristalografija
- Struktura
- Veda o materialih
Alotropija
Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).
Poglej Kristalna struktura in Alotropija
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Kristalna struktura in Aluminij
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Kristalna struktura in Antimon
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Kristalna struktura in Atom
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Kristalna struktura in Barva
Bizmut
Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.
Poglej Kristalna struktura in Bizmut
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Kristalna struktura in Cink
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Poglej Kristalna struktura in Diamant
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Poglej Kristalna struktura in Dielektričnost
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Kristalna struktura in Difuzija
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Kristalna struktura in Električna polarizacija
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Kristalna struktura in Električna prevodnost
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Kristalna struktura in Električno polje
Feroelektrik
Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.
Poglej Kristalna struktura in Feroelektrik
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Kristalna struktura in Feromagnetizem
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Poglej Kristalna struktura in Germanij
Heksagonalni kristalni sistem
Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristalna struktura in Heksagonalni kristalni sistem
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Kristalna struktura in Kisik
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Kristalna struktura in Kositer
Kristalna napaka
Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.
Poglej Kristalna struktura in Kristalna napaka
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Kristalna struktura in Kristalna struktura
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Kristalna struktura in Kristalografija
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Kristalna struktura in Kubični kristalni sistem
Linus Carl Pauling
Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.
Poglej Kristalna struktura in Linus Carl Pauling
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Kristalna struktura in Lomni količnik
Metalurgija
Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).
Poglej Kristalna struktura in Metalurgija
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Kristalna struktura in Molekula
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristalna struktura in Monoklinski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Kristalna struktura in Ortorombski kristalni sistem
Piezoelektričnost
Piezoelektričnost se nanaša na interno polarizacijo dielektričnih materialov za majhne spremembe v obremenitvi in obratno.
Poglej Kristalna struktura in Piezoelektričnost
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Kristalna struktura in Polprevodnik
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Kristalna struktura in Površinska napetost
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Kristalna struktura in Silicij
Silicijev dioksid
Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.
Poglej Kristalna struktura in Silicijev dioksid
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Kristalna struktura in Simetrija
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Kristalna struktura in Specifična toplota
Tetragonalni kristalni sistem
Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristalna struktura in Tetragonalni kristalni sistem
Trigonalni kristalni sistem
Trigonalni kristalni sistem ali trigonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov, romboedrična prostorska mreža pa ena od sedmih prostorskih mrež.
Poglej Kristalna struktura in Trigonalni kristalni sistem
Triklinski kristalni sistem
bakrovega sulfata (CuSO4·5H2O) Triklinski kristalni sistem ali triklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Kristalna struktura in Triklinski kristalni sistem
Glej tudi
Kemijske lastnosti
Kristali
Kristalografija
Struktura
Veda o materialih
Prav tako znan kot Kristalna mreža, Kristalni sistem, Singonija, Zgradba mreže.