Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kristalna struktura

Index Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Alotropija, Aluminij, Antimon, Atom, Barva, Bizmut, Cink, Diamant, Dielektričnost, Difuzija, Električna polarizacija, Električna prevodnost, Električno polje, Feroelektrik, Feromagnetizem, Germanij, Heksagonalni kristalni sistem, Kisik, Kositer, Kristalna napaka, Kristalna struktura, Kristalografija, Kubični kristalni sistem, Linus Carl Pauling, Lomni količnik, Metalurgija, Molekula, Monoklinski kristalni sistem, Ortorombski kristalni sistem, Piezoelektričnost, Polprevodnik, Površinska napetost, Silicij, Silicijev dioksid, Simetrija, Specifična toplota, Tetragonalni kristalni sistem, Trigonalni kristalni sistem, Triklinski kristalni sistem.

  2. Kemijske lastnosti
  3. Kristali
  4. Kristalografija
  5. Struktura
  6. Veda o materialih

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Kristalna struktura in Alotropija

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Kristalna struktura in Aluminij

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Poglej Kristalna struktura in Antimon

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Kristalna struktura in Atom

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Kristalna struktura in Barva

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Poglej Kristalna struktura in Bizmut

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Kristalna struktura in Cink

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Kristalna struktura in Diamant

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Poglej Kristalna struktura in Dielektričnost

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Poglej Kristalna struktura in Difuzija

Električna polarizacija

Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.

Poglej Kristalna struktura in Električna polarizacija

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Kristalna struktura in Električna prevodnost

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Kristalna struktura in Električno polje

Feroelektrik

Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.

Poglej Kristalna struktura in Feroelektrik

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Kristalna struktura in Feromagnetizem

Germanij

Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.

Poglej Kristalna struktura in Germanij

Heksagonalni kristalni sistem

Heksagonalni kristali berila Heksagonalni kristalni sistem je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Poglej Kristalna struktura in Heksagonalni kristalni sistem

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Kristalna struktura in Kisik

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Kristalna struktura in Kositer

Kristalna napaka

Kristalna napaka je neurejenost oziroma praznina v kristalni strukturi.

Poglej Kristalna struktura in Kristalna napaka

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Kristalna struktura in Kristalna struktura

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Kristalna struktura in Kristalografija

Kubični kristalni sistem

Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.

Poglej Kristalna struktura in Kubični kristalni sistem

Linus Carl Pauling

Linus Carl Pauling, ameriški kemik, nobelovec, * 28. februar 1901, Portland, Oregon, Združene države Amerike, † 19. avgust 1994, Big Sur, Kalifornija, ZDA.

Poglej Kristalna struktura in Linus Carl Pauling

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Poglej Kristalna struktura in Lomni količnik

Metalurgija

Metalurg pri delu Metalurgíja je znanstvena veda in industrijska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem kovin iz rude ali sekundarnih surovin ter njihovo nadaljnjo predelavo, kamor sodijo predelava v trdnem (preoblikovanje), oblikovanje v tekočem (litje), oblikovanje iz prahov (metalurgija prahov) ter spreminjanje lastnosti z »metalurško obdelavo« (toplotna obdelava).

Poglej Kristalna struktura in Metalurgija

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Kristalna struktura in Molekula

Monoklinski kristalni sistem

Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Poglej Kristalna struktura in Monoklinski kristalni sistem

Ortorombski kristalni sistem

Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.

Poglej Kristalna struktura in Ortorombski kristalni sistem

Piezoelektričnost

Piezoelektričnost se nanaša na interno polarizacijo dielektričnih materialov za majhne spremembe v obremenitvi in obratno.

Poglej Kristalna struktura in Piezoelektričnost

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Poglej Kristalna struktura in Polprevodnik

Površinska napetost

Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.

Poglej Kristalna struktura in Površinska napetost

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Kristalna struktura in Silicij

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Poglej Kristalna struktura in Silicijev dioksid

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Kristalna struktura in Simetrija

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Kristalna struktura in Specifična toplota

Tetragonalni kristalni sistem

Tetragonalni kristalni sistem ali tetragonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Poglej Kristalna struktura in Tetragonalni kristalni sistem

Trigonalni kristalni sistem

Trigonalni kristalni sistem ali trigonalna singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov, romboedrična prostorska mreža pa ena od sedmih prostorskih mrež.

Poglej Kristalna struktura in Trigonalni kristalni sistem

Triklinski kristalni sistem

bakrovega sulfata (CuSO4·5H2O) Triklinski kristalni sistem ali triklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.

Poglej Kristalna struktura in Triklinski kristalni sistem

Glej tudi

Kemijske lastnosti

Kristali

Kristalografija

Struktura

Veda o materialih

Prav tako znan kot Kristalna mreža, Kristalni sistem, Singonija, Zgradba mreže.