Kazalo
16 odnosi: Agregatno stanje, Bose-Einsteinov kondenzat, Fazni prehod, Feromagnetizem, Gostota, Kapljevina, Kristalna struktura, Krvna plazma, Lomni količnik, Magnet, Množica, Paramagnetizem, Plin, Termodinamika, Termodinamski sistem, Trdnina.
- Faze snovi
- Fizika kondenzirane snovi
- Osnovni fizikalni koncepti
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Faza snovi in Agregatno stanje
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Faza snovi in Bose-Einsteinov kondenzat
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Faza snovi in Fazni prehod
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Faza snovi in Feromagnetizem
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Faza snovi in Gostota
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Faza snovi in Kapljevina
Kristalna struktura
Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.
Poglej Faza snovi in Kristalna struktura
Krvna plazma
Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice.
Poglej Faza snovi in Krvna plazma
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Faza snovi in Lomni količnik
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Faza snovi in Magnet
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Faza snovi in Množica
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Faza snovi in Paramagnetizem
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Faza snovi in Plin
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Faza snovi in Termodinamika
Termodinamski sistem
Termodinámski sistém se termodinamiki imenuje telo ali skupino teles, ki se jih obravnava.
Poglej Faza snovi in Termodinamski sistem
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Poglej Faza snovi in Trdnina