Kazalo
24 odnosi: Beljakovina, Celuloza, Deoksiribonukleinska kislina, Duromer, Elastomer, Gostota, Grščina, Hitin, Kemična vez, Kemija, Keramika, Kovalentna vez, Kovina, Latinščina, Lignin, Makromolekula, Molekula, Monomer, Plastika, Prožnostni modul, Temperatura, Termoplast, Trdnost, Trdota.
- Kemija polimerov
- Mehka snov
- Organski polimeri
- Polimeri
- Veda o materialih
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Polimer in Beljakovina
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Polimer in Celuloza
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Polimer in Deoksiribonukleinska kislina
Duromer
Duromér ali duroplást je predstavnik skupine plastičnih mas, ki ob segrevanju ireverzibilno otrdi.
Poglej Polimer in Duromer
Elastomer
Elastomêr je material, ki se lahko po deformaciji sam vrne v začetno obliko.
Poglej Polimer in Elastomer
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Polimer in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Polimer in Grščina
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Polimer in Hitin
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Polimer in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Polimer in Kemija
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Polimer in Keramika
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Polimer in Kovalentna vez
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Polimer in Kovina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Polimer in Latinščina
Lignin
Lignin je polimer, ki spada med najbolj razširjene aromatske spojine in takoj za celulozo tvori največ biomase.
Poglej Polimer in Lignin
Makromolekula
Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).
Poglej Polimer in Makromolekula
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Polimer in Molekula
Monomer
Monomer (iz grškega mono – eden ali en in meros – del) je majhna molekula, ki se lahko kemijsko veže z drugo molekulo monomera, tako da nastane polimer.
Poglej Polimer in Monomer
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Poglej Polimer in Plastika
Prožnostni modul
Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.
Poglej Polimer in Prožnostni modul
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Polimer in Temperatura
Termoplast
Termoplast (tudi plastomer) je nezamrežen polimerni material sestavljen iz dolgih linearnih ali delno razvejanih polimernih verig, ki so prostorsko vezane s šibkimi molekulskimi ali van der Walsovimi vezmi.
Poglej Polimer in Termoplast
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Poglej Polimer in Trdnost
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Poglej Polimer in Trdota
Glej tudi
Kemija polimerov
Mehka snov
Organski polimeri
Polimeri
Veda o materialih
Prav tako znan kot Organski polimer, Polimeri, Umetne snovi.