Kazalo
24 odnosi: Aminokislina, Avtoimunska bolezen, Bakterije, Beljakovina, Celična membrana, Celica pomagalka, Citokin, Endocitoza, Endosom, Epitop, Fagocitoza, Hapten, Imunski sistem, Krvna skupina, Limfocit B, Lipid, Maščobna kislina, Makrofag, Ogljikov hidrat, Organizem, Peptid, Protitelo, Transfuzija krvi, Virusi.
- Biomolekule
- Imunski sistem
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Antigen in Aminokislina
Avtoimunska bolezen
Avtoimunska bolezen je bolezen, ki je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice, lastne organizmu.
Poglej Antigen in Avtoimunska bolezen
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Antigen in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Antigen in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Antigen in Celična membrana
Celica pomagalka
Celica pomagalka ali celica T CD4 je limfocit T, ki pomaga limfocitu B pri sintezi protiteles.
Poglej Antigen in Celica pomagalka
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Antigen in Citokin
Endocitoza
Endocitóza je celični proces, pri katerem celica vnese snov (molekule ali druge celice) prek celične membrane v svojo notranjost.
Poglej Antigen in Endocitoza
Endosom
elektronskim mikroskopom. Vidni so zgodnji endosomi (E), pozni endosom (M) in lizosom (L). Merilo: 500 nm. Endosóm je znotrajcelična cevasta membranska struktura ali mešiček, ki se oblikuje iz celične membrane in je vključen v transport snovi v celici.
Poglej Antigen in Endosom
Epitop
Epitop (tudi antigena determinanta) je področje v makromolekuli antigena, ki ga prepozna imunski sistem.
Poglej Antigen in Epitop
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Antigen in Fagocitoza
Hapten
Haptén je molekula z majhno molekulsko maso, ki lahko sproži imunski odziv s protitelesi (za razliko od pravega antigena) šele po vezavi na beljakovine.
Poglej Antigen in Hapten
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Antigen in Imunski sistem
Krvna skupina
Krvna skupina je oznaka za klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk.
Poglej Antigen in Krvna skupina
Limfocit B
Limfociti B so vrsta belih krvničk, ki omogočajo humoralni imunski odziv (medtem ko celični imunski odgovor vršijo limfociti T).
Poglej Antigen in Limfocit B
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Antigen in Lipid
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Antigen in Maščobna kislina
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Antigen in Makrofag
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Antigen in Ogljikov hidrat
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Antigen in Organizem
Peptid
'''L-alanin'''). Peptíd je spojina dveh ali več aminokislinskih ostankov, povezanih s peptidno vezjo.
Poglej Antigen in Peptid
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Antigen in Protitelo
Transfuzija krvi
Pacient prejema kri skozi kanilo dekstroze in adenina (CPDA) Transfuzija krvi je medicinski postopek, pri katerem prejemnik dobi kri ali krvne proizvode intravensko v svoj krvni obtok, kot nadomestilo za pomanjkanje sestavnih delov krvi.
Poglej Antigen in Transfuzija krvi
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Antigen in Virusi
Glej tudi
Biomolekule
Imunski sistem
Prav tako znan kot Antigeni.